Poziva rektorjema

Afere v slovenski akademski skupnosti si sledijo tako hitro, da jim je že skoraj težko slediti. Zato bomo v današnji ediciji oddaje Pod katedrom prebrali kar 2 izjavi s strani Visokošolskega sindikata. Prva je namenjena rektorju Univerze v Mariboru Igorju Tičarju, druga pa rektorju Univerze na Primorskem Draganu Marušiču. O dogajanju na mariborski univerzi smo že večkrat poročali, o Marušičevih dejanjih pa očitno še bomo.

Izjava predsednice Visokošolskega sindikata Slovenije na Univerzi v Mariboru na predobravnalnem naroku kazenskega pregona, ki ga je zoper njo sprožil rektor Univerze v Mariboru

“Lahko bi izbrala lažjo pot, a izbrala sem težjo in pravo. Rektorju, ki je zoper mene sprožil kazenski pregon v obliki zasebne tožbe, se za izrečene besede, ki objektivno niso žaljive in niso bile izrečene z namenom razžalitve njegove osebe, ne morem in ne želim opravičiti. To namreč ne bi bilo konsistentno z mojim osebnim in našim dosedanjim skupnim delovanjem. S tem bi poteptala vse, kar smo v Visokošolskem sindikatu Slovenije doslej naredili in za kar sem si tudi sama kot predsednica dotičnega sindikata na Univerzi v Mariboru ves čas prizadevala: za vzpostavitev spoštovanja osnovnih delavskih pravic, za spoštovanje akademske skupnosti na univerzi, za izenačitev položaja zaposlenih na njej z zaposlenimi na drugih dveh javnih univerzah in za zaščito integritete zaposlenih. S tem bi nenazadnje izdala zaupanje ljudi, ki so me za svojo sindikalno predsednico izvolili.

Poudarjam, da moja izražena stališča v vlogi sindikalne predstavnice, reakcije oziroma odzivi na ravnanja in  ukrepe vodstev fakultet in vodstva univerze na čelu z izvoljenim rektorjem ter aktivnosti sindikata niso v ničemer odvisni od tega, kdo - kot oseba - je bil, kdo trenutno je in kdo še bo rektor Univerze v Mariboru.  Izhajajo izključno iz zastopanja interesov članstva  ter  temeljijo na spoštovanju zakonov in etičnih standardov družbe in institucije, v kateri delujemo. Rektorjev kazenski pregon občutim in ocenjujem kot maščevanje in šikaniranje, predvsem pa kot neakademsko grožnjo in poskus discipliniranja zaposlenih, ki smo z legalnimi in legitimnimi sindikalnimi aktivnostmi, med katere sodi tudi sprožitev sodnih postopkov in inšpekcijskih prijav, vseskozi opozarjali in nazadnje dokazali, da so naša stališča pravilna, številne rektorjeve odločitve v imenu univerze pa ne. Rezultat naših prizadevanj je tudi evidentiran petmilijonski dolg univerze do zaposlenih, ki so ga bili naposled tudi v vodstvu univerze prisiljeni priznati in ga bo morala univerza v celoti poravnati.

Rektorja osebno ne poznam, njegova ravnanja sem in bom vedno ocenjevala izključno kot ravnanja izvoljene oblasti na univerzi. To je moja dolžnost kot izvoljene sindikalne predsednice in moralni imperativ članice akademske skupnosti. Prepričana sem, da univerza, čeprav si to morda kdo želi, v današnji družbi NI razbremenjena širše družbene odgovornosti – kot institucija bi morala biti utelešenje in varuh temeljnih vrednot, na katerih družba temelji. Vsa rektorjeva ravnanja, ukrepi ter neukrepi in njegova drža v različnih zgodbah zato vedno nosijo širša simbolna sporočila. Glede na to, da ne gre za zasebno podjetje, temveč za javno univerzo, financirano z denarjem davkoplačevalcev, morajo biti vse odločitve in postopki na njej transparentni in v skladu z njenim osnovnim poslanstvom. Samoumevno  je, da je delo na JAVNI univerzi, predvsem pa delo tistih, ki jo kot zakoniti zastopniki predstavljajo,  podvrženo kritiki in presoji javnosti - tudi sindikalne in tudi takrat, ko kritika in presoja morda bolita. Pri tem je treba vedeti, da še mnogo bolj bolijo rektorjeve odločitve oziroma neodločitve, ki tako posredno kot neposredno vplivajo na člane akademske skupnosti in druge zaposlene na univerzi. Samoumevno bi tudi moralo biti, da bi bila univerza prostor kulture socialnega dialoga. Odveč je ponavljati, da na Univerzi v Mariboru za zdaj žal ni tako.”

Izred. prof. dr. Marija Javornik Krečič, predsednica Visokošolskega sindikata Slovenije na Univerzi v Mariboru

In še poziv rektorju Univerze na Primorskem Draganu Marušiču:

Rektor Univerze na Primorskem naj sprejme odgovornost za svoja dejanja

Koprsko sodišče je v delovnopravnem sporu razsodilo v prid zaposlene, nekdanje direktorice študentskih domov Astrid Prašnikar. Ker je ugotovilo, da jo je rektor Univerze na Primorskem, dr. Dragan Marušič, več let trpinčil in spolno nadlegoval, je sodišče nekdanji delavki prisodilo 15.000 evrov odškodnine. Nekdanja direktorica je pred tem zmagala v še eni pravdi zoper Univerzo na Primorskem oziroma njenega rektorja, saj je sodišče pritrdilo njenim navedbam o nezakonitem prenehanju delovnega razmerja na univerzi in ji prisodilo 26.000 evrov odškodnine. Ta sodba je pravnomočna.

Visokošolski sindikat Slovenije ostro obsoja žaljiva in seksistična ravnanja, ki so razvidna iz omenjenih sodb. Gre za napad na dostojanstvo posameznika, za katerega bi morala veljati ničelna stopnja tolerance, še posebno na ustanovi, ki uživa visoko stopnjo avtonomije. Zato Visokošolski sindikat poziva Senat Univerze na Primorskem in Upravni odbor Univerze na Primorskem, naj navedeni primer nemudoma obravnavata, se do njega opredelita in sprožita ustrezne interne postopke. Rektorju pa predlagamo, naj še prej sam razmisli o ustreznem odzivu, torej najverjetneje o takojšnjem odstopu s položaja rektorja in z vseh vodstvenih funkcij. Menimo namreč, da oseba, ki grobo krši pravice zaposlenih, ne sodi na čelo nobene organizacije, še najmanj pa univerze.

dr. Marko Marinčič, predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije

dr. Elizabeta Zirnstein, predsednica VSS Sindikata Univerze na Primorskem

dr. Marija Javornik Krečič, predsednica VSS Sindikata Univerze v Mariboru

dr. Gorazd Kovačič, predsednik VSS Sindikata Univerze v Ljubljan