Študentski obvestilnik

FOTO: Igor Vidmar

Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS, krajše ARIS, je na dvodnevnem dogodku, ki je potekal 21. 11. in 22. 11. v Ljubljani, predstavila novosti na področju znanstvenega raziskovanja, ki naj bi vzpodbujale sodelovanje med znanostjo in gospodarstvom. Kot smo poročale že prejšnji teden, je Visokošolski sindikat Slovenije v dveh javnih pozivih poudaril, da te novosti vključujejo zamik razpisnega roka za sofinanciranje raziskovalnih projektov ter zmanjšanje nekaterih virov financiranja. Na ARIS-u so zamik roka argumentirali s kvaliteto ocenjevalnega procesa, na poziv o financiranju pa se še niso odzvali.

Predsednik visokošolskega sindikata, Gorazd Kovačič, je za našo redakcijo pojasnil, da prestrukturiranje tipa virov negativno vpliva predvsem na mlade raziskovalke in raziskovalke začetnice. Premik financiranja k razpisom, ki zahtevajo prijave v velikih raziskovalnih skupinah pod vodstvom že uveljavljenih znanstvenic, namreč mlajše raziskovalke dodatno potiska v prekarnost in eksistencialno odvisnost.

22. 11. je v Ljubljani potekala celodnevna mednarodna konferenca o prihodnosti univerze z naslovom Univerza in njene prihodnosti v organizaciji ljubljanske univerze in v sodelovanju s Slovensko nacionalno komisijo za UNESCO. Vodilo razprave je bilo poročilo organizacije UNESCO Re-imagining our futures together: A new social contract for the education 2021. Rektor ljubljanske univerze Gregor Majdič je ob tem dodal, da so takšna srečanja zelo pomembna, saj iščejo novo vlogo univerz v današnji družbi in jih opremljajo za sodelovanje pri reševanju družbenih problemov, kot so podnebne spremembe, migracije in vse večje družbene razlike.

Študentke Filozofske fakultete so 22. 11. ob 12. uri zavzele avlo in tam s pomočjo pesnikov palestinskega rodu protestno brale palestinsko poezijo. Njihov namen je bil spodbuditi Filozofsko fakulteto, da se javno opredeli do dogajanja v Palestini. Branje pesnitev je potekalo v izvirniku in nato še v slovenščini, slišali pa smo politično poezijo Mahmuda Derviša, Favzija Abderja Rahima in Mohameda Abdula Munema. Dekanja je dogodek podprla, a se dogodka osebno ali preko namestnikov ni udeležila, protestno vzklikanje pa je po pričevanju udeleženk zmotilo enega od profesorjev, ki je glasno spraševal, ali imajo študentke, citiramo, »dovoljenje za skandiranje«.

IZJAVA

Ravnatelj Centra Janeza Levca, Matej Rovšek, je 23. 11. zaključek projekta s partnersko šolo Milana Petrovića iz Novega Sada izkoristil za osvetlitev problematike zastarelosti inkluzivnosti v slovenskem šolskem sistemu. Šoli sta sodelovali v evropskem projektu MILJA, ki je trajal dve leti, sicer pa sta povezani že več kot štirideset let. Instituciji sta izvedli tudi izmenjavo učencev in osebja.
 
Rovšek je poudaril, da je srbski sistem inkluzivnega izobraževanja naprednejši od slovenskega. V publikaciji projekta MILJA je pojasnjeno, da so v Srbiji leta 2009 sprejeli Osnovni zakon o vzgoji in izobraževanju. Starši otrok lahko sami izbirajo, ali bodo svojega otroka vključili V specializirano ali večinsko šolo, njun status pa je enak. V Sloveniji Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami staršem ne dopušča toliko avtonomnosti pri odločanju, katerih programov se bo otrok udeleževal. Prav tako pa so v Srbiji ukinili prilagojene programe in uvedli univerzalni kurikulum, znotraj katerega strokovna ekipa določi, katere teme mora učenec s posebnimi potrebami doseči in katere prilagoditve za to potrebuje. 

Ravnatelj Centra je ob tem dodal, da bi tudi v Sloveniji potrebovali podoben zakon, saj se za specializirane šole v 112 letih obstoja Centra ni spremenilo nič in da konceptualno še vedno ostajajo del segregiranega šolstva. 

V študentskem obvestilniku smo prejšnji teden obveščale o Predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o štipendiranju, ki ga je državni zbor 24. novembra složno sprejel. S tem je po novem mogoče prejemanje državne in Zoisove štipendije hkrati. Posameznica zdaj lahko mesečno brez dodatkov prejme okrog 400 evrov, če za to izpolnjuje pogoje. Spremembe in dopolnitve zakona za leto 2025/26 predvidevajo tudi prenos štipendije Ad futura z ministrstva za delo na ministrstvi za vzgojo in izobraževanje ter visoko šolstvo, znanost in inovacije. 

Rektorji so na zadnji seji rektorske konference 24. 11. predstavili načrt za uvajanje mikrodokazil. Šlo naj bi za sistem krajših izobraževanj, ki bodo posameznico opremila s specifičnimi znanji in kompetencami, za kar bo posameznica prejela tudi dokazilo. 

Na rektorski seji so se tudi aktivno lotili tematike plač zaposlenih na univerzah. Poudarili so, da je njihov plačni položaj slabši od položaja njihovih kolegov v drugih delih javnega sektorja in v državni upravi. Posledica je odhajanje usposobljenega kadra na druga delovna mesta, zato rektorji opozarjajo na alarmantnost problema, vendar z ministrstva za javno upravo še niso prejeli odziva, ki bi jim omogočal premik k zmanjševanju plačnih neenakosti. 

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je skupaj z Evropsko unijo financiralo projekt E-vsebine, katerega rezultat je eTorba, nacionalni učni portal, katerega namen je izboljšanje učnega procesa s pomočjo tehnologije, njegova brezplačna gradiva pa so pregledali strokovnjaki za vsebino in didaktiko. 

Zdaj pa k dogodkom in vabilom. Danes, 27. 11., Inštitut 8. marec ob 18.00 v Pritličju organizira Večer resničnih zgodb o finančnih stiskah v osnovni šoli, na katerem bodo številni govorci podelili zgodbe, ki pričajo o tem, zakaj je brezplačna javna osnovna šola pomembna. 

Pedagoški inštitut vabi na novinarsko konferenco ob javni objavi prvih rezultatov Mednarodne raziskave državljanske vzgoje in izobraževanja. V raziskavi so merili razumevanje in stališča osmošolk na področju državljanstva.

Filozofska fakulteta 29. 11. ob 18. uri vabi na gostujoči predavanji dr. Primoža Krašovca in dr. Erica Powella v učilnico 18. Predavanji bosta potekali v okviru kurza Praktične etike v angleškem jeziku. Dr. Primož Krašovec bo predaval o nevidnem delu razredov in zamolčani zgodovini kast, dr. Eric Powell pa o ukinjanju družine, nekoč in danes. 

Fakulteta za strojništvo v sodelovanju s Fakulteto za arhitekturo 30. 11. ob 14.00 v Leskovarjevi sobi na Fakulteti za strojništvo organizira delavnico prve pomoči. Povezava za prijavo bo objavljena na naši spletni strani.

Fundacija ŠOLT je objavila razpis za subvencijo tečaja tujega jezika, na katerega se lahko prijavite vse, ki imate status študentke v letu 2023/2024. Razpis traja do 31. decembra oziroma do porabe sredstev, do navodil za razpis pa lahko dostopate na spletni strani Študentskega tolarja.

Študentski tolar študentki ponuja tudi brezplačno lektoriranje diplomskih in magistrskih nalog. Na razpis se lahko prijavite do 31. decembra 2023.

Marksistični bralni krožek pa vas ob svoji prvi obletnici vabi na PLAC, kjer se bo 3. 12. ob 17.00 bral esej Silvie Federici: Gospodinjsko delo proti plačilu.

Novičke je nabirala vajenka Katja, mentorirala je Nika.