Druženje, punk, hladno pivo
Drage poslušalke in poslušalci, pozdravljene v aprilskem Unikompleksu. V današnji oddaji bomo govorile o glasbenih prostorih za študentke in študente, ki jih lahko najdemo v študentskih domovih oziroma naseljih. Najprej se bomo sprehodile skozi zgodovino glasbenih prostorov v najstarejšem in največjem študentskem naselju – Rožni dolini, o čemer smo govorile z Rajkom Muršičem, profesorjem na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete. Kot sodobni primer glasbenega prostora v študentskem domu pa bomo predstavile projekt glasbene sobe v bloku 3 v Rožni dolini, o čemer smo se pogovarjale s sodelujočimi v projektu ter udeleženkami in udeleženci dogodka Prokl3t pank, ki se je zgodil v sklopu projekta glasbene sobe.
Zgodovina študentskih domov sega v petdeseta leta prejšnjega stoletja. Prvi študentski dom v Rožni dolini je bil zgrajen leta 1950, po izgradnji prvih treh blokov pa je leta 1952 s sklepom Sveta za prosveto in kulturo Ljudske republike Slovenije tu nastalo prvo študentsko naselje. Skupaj z demokratizacijo dostopa do visokošolskega študija v Ljubljani in posledično vedno večjo maso študentk in študentov se je število študentskih domov povečalo na današnjih 29 domov in štiri stanovanjske enote. Kapacitete sicer ne zadostujejo za celotno populacijo študentk in študentov v Ljubljani, možnost subvencioniranega bivanja lahko koristi zgolj sedem tisoč oseb ali približno 10 odstotkov študentk in študentov Univerze v Ljubljani.
Poleg izpolnjevanja potrebe po bivanju študentski domovi izpolnjujejo tudi potrebo po druženju, temu je v domovih in zunaj njih namenjena posebna infrastruktura. Za družbene, prostočasne aktivnosti so v domovih namenjeni prostori, imenovani TV soba. Zabave, predvsem domske zabave, se ponavadi odvijajo v kletnih prostorih domov ali v ločenih objektih, kot je na primer bunker oziroma Brlog v študentskem naselju Mestni log. Takšni prostori predstavljajo najpomembnejši temelj družabnega in družbenega življenja študentk in študentov. O vpetosti glasbenih prostorov v vsakdanje življenje stanujočih v domovih ter o tem, kateri je bil eden izmed prvih prostorov, ki je študentkam in študentom zagotavljal potrebo po druženju in glasbi, pove Rajko Muršič.
Prva menza v Rožni dolini je začela delovati že leta 1953, sedanja menza z barom, nekoč poznana tudi kot »Krmilnica«, pa je začela delovati leta 1957. Menza premore dva prireditvena prostora. Prvi je večji, zato so ga iz jedilnice kdaj tudi preuredili v prireditveni prostor za plesne in družabne prireditve ter koncerte, drugi, manjši prostor, pa je primeren za manjše koncertne prireditve. V menzi so najprej igrale različne jazzovske zasedbe, v šestdesetih koncertni so prostor prevzele rockovske in pop zasedbe, v osemdesetih pa so nastopile tudi nekatere podzemne skupine, od metalskih do punkovskih. Zasedbe, ki so igrale v menzi, so na primer Buldožer, Martin Krpan, Bijelo dugme, Laibach, Otroci socializma, Paraf, Via ofenziva, Tožibabe in tako dalje. Danes so prostori menze večinoma namenjeni obedovanju, kdaj pa kdaj se spremenijo v plesišče, na primer ob univerzitetnem novoletnem plesu. V prostorih menze danes občasno potekajo tudi stand up nastopi in koncerti Akademske folklorne skupine France Marolt.
Ne le v menzi, prireditveni oziroma glasbeni prostori so bili tudi v kleteh nekaterih blokov. To velja tudi danes, saj so prizorišče tako imenovanih domskih žurk večinoma kletni prostori doma. Več o tem, kako so si študentke in študenti samoorganizirali načine druženja, doda Muršič.
Disko študent in Klub FV oziroma Disko FV sta delovala v kletnih prostorih Doma IV. Klub FV je deloval med letoma 1981 in 1983, nakar ga je po zgolj dveh letih delovanja zaprla sanitarna inšpekcija. Ob torkih so se v klubu odvijali punk in post punk koncerti, ob četrtkih se je lahko slišalo jazz, ob nedeljah pa je potekal videoklub. Klub so navadno odpirali ob osmih, koncerti so potekali med deveto in polnočjo, izjemoma so bili podaljšani do dveh zjutraj. V njem so nastopali razne slovenske in jugoslovanske punk in post punk skupine ter izvajalci plesnih in alternativnih pop zvrsti, elektronike, fuzije in funka. V klubu so igrali na primer Pankrti, Borghesia in Videosex. Kdo je bil med organizatorji dogajanja v Disku študent in Klubu FV, pove Muršič.
Življenje v študentskih domovih zaznamuje dokaj hitra fluktuacija študentov in študentk, z vsako novo generacijo se tako spremenijo ambient, pojavijo se nove ideje in novi interesi. Kaj pa vpliva na spreminjanje glasbenih prostorov, pa tudi zabav skozi čas, in kdo so ključni akterji pri tem?
V študentskem naselju so prireditve tako potekale tudi na prostem. To so bile predvsem prireditve ob dnevu mladosti, prazniku jugoslovanske mladine, 25. maja. Te prireditve so se odvijale večinoma na nogometnem igrišču ob bloku 3 v Rožni dolini, na dogodkih pa se je zbralo več tisoč ljudi. Podobne prireditve se danes odvijajo v sklopu Majskih iger, in sicer v koncertnem delu, ko se maja vsak teden v treh študentskih naseljih – Rožni dolini, Mestnem logu in na Kardeljevi ter Rožniku zvrstijo štirje večji koncerti.
Koncerti in druge prireditve so le ena stran glasbenih prostorov, druga, pomembno povezana s prireditveno dejavnostjo, je vadbena stran. Ali so v preteklosti prostore uporabljali tudi za vadbo ter kakšen je pomen vadbenih prostorov, pove Muršič.
Glasbeni prostori, ki so v Rožni dolini predstavljali temelj družabnega življenja, so bili tako imenovana samonikla glasbena prizorišča. Kaj so samonikla prizorišča in kakšne so značilnosti teh prizorišč, še zadnjič Muršič.
Preden se spustimo v aktualni primer samoniklega glasbenega prostora v Rožni dolini, prisluhnimo komadu Novo vrijeme glasbene skupine Buldožer.
Ta del oddaje vsebuje nekatere posnetke, katerih vsebina je morda neprimerna za mlajše otroke in nežne duše, zato je zanje priporočljivo poslušanje pod vodstvom starša, skrbnika ali drugih zaupnih oseb.
22. marca se je na zelenici zraven bloka 3 v Rožni dolini odvil dobrodelni dogodek, na katerem so študentke in študenti zbirali denar za vzdrževanje in opremljanje glasbene sobe – novega glasbenega prostora v kleti Doma III. V popoldanskem času so na stojnici prodajali umetnine ter pijačo, dogajanje pa je popestrila tudi živa muzika.
Med popoldanskim dogajanjem smo ujele enega izmed sodelujočih pri organizaciji dogodkov za glasbeno sobo in ga povprašale o projektu.
Ekipo, ki sodeluje pri projektu glasbene sobe in planira dogodke v sklopu tega, sestavlja okoli 15 do 20 študentk in študentov. Dobrodelni dogodek je bil sicer drugi tak dogodek, prejšnji se je odvijal 5. januarja. Kakšna je struktura dobrodelnih dogodkov in kaj je k razvoju glasbene sobe prispeval prejšnji dogodek?
Kako se bo glasbena soba razvijala oziroma kaj želijo v organizacijski ekipi še narediti?
Kot že omenjeno, je glasba hrupna in lahko moti ostale prebivalce študentskih domov. Enega izmed sodelujočih smo povprašale, če so imeli kaj pritožb ali problemov z upravo študentskih domov.
Na dogodku smo srečale stanovalca študentskega doma, ki tudi sam uporablja glasbeno sobo.
Zvečer smo obiskale koncert, na katerem so v kolesarnici v kleti Doma III igrali Debilx3, (A)bsurd, Poguba in Opran možgan. Udeležence, ki smo jih ujele pred vhodom v dom, smo vprašale, kako so izvedeli za dogodek in zakaj so se ga udeležili.
Po zaključenem dogodku smo ujele še tri udeležence in jih povprašale o njihovih vtisih o dogodku.
Samonikli glasbeni prostori, ki so namenjeni vadbi, ter glasbene prireditve, ki so povezane z njimi, so bili v Rožni dolini tako prisotni od samih začetkov in predstavljajo temeljni gradnik družabnega življenja študentk in študentov. Sicer so odvisni od samega angažmaja študentk in študentov ter interesa zanje. Glasbena soba v Domu III v Rožni dolini in z njo povezani dogodki pa poleg nudenja prostora za glasbo in druženje celo oživljajo kulturo punka, a ne ostajajo omejeni zgolj nanjo.
Vir spremljevalne slike: udeleženke dogodka
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj