Dve noveli Zakona o visokem šolstvu
Šolstvo je že desetletja eno izmed najljubših igrišč vlad in poslancev. Politične stranke so Zakon o visokem šolstvu v preteklosti že poskušale preoblikovati, tako da bi se povišali stroški študija, ukinil enotni plačni sistem in da bi prišlo do privatizacije. Trenutna situacija ni nič drugačna.
Poslanci Nove Slovenije in Slovenske demokratske stranke so 25. novembra v državni zbor vložili predlog dopolnitve Zakona o visokem šolstvu. Predlog bi za potrebe vojaškega izobraževanja omogočil ustanovitev in akreditacijo visokošolskega zavoda, ki bi deloval v okviru Centra vojaških šol in bil umeščen v strukturo Slovenske vojske. Glede na predlog bi zavod izobraževal za prvo bolonjsko stopnjo, študij pa bi bil interdisciplinaren. Zavod bi bil soizvajalec skupnega študijskega programa skupaj z drugimi visokošolskimi zavodi, ki bi akreditirali in razpisali študijske programe z vojaškim izobraževalnim modulom.
Ob natančnejši analizi predloga je videti, da si stranki s spremembo členov v Zakonu o visokem šolstvu prizadevata, da bi vojaško izobraževanje postalo izjema, za katero splošni zakoni ne bi veljali. Visokošolski zavod pravzaprav ne bi bil pravna oseba in se tudi ne bi vpisal v sodni register, v 19. členu pa bi se zakonu dodal nov odstavek, ki se glasi: »Organizacijo in delovanje visokošolskega zavoda za potrebe vojaškega izobraževanja skladno z določbami zakona, ki ureja obrambo države, in ob smiselni uporabi tega zakona določi minister, pristojen za obrambo.«
Kaj bi to pravzaprav pomenilo, pojasni predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije, Gorazd Kovačič:
Ob omenjenem problemu pa se s takim načinom postavljanja izjem pojavi še druga problematika:
V predlogu zakona je zapisano tudi, da obstoječe določbe Zakona o visokem šolstvu glede na poseben ustavnopravni položaj organizacije obrambe ne omogočajo ustanovitve samostojnega visokošolskega zavoda vojaškega izobraževanja. Ob tem je zapisano, da je Slovenska vojska v Republiki Sloveniji edini nosilec razvoja vojaškega znanja, vojaških ved in s tem vojaškega poklica. Vzpostavitev takšne institucije bi bila po mnenju vlagateljev nacionalnega pomena, z ustanovitvijo samostojnega visokošolskega zavoda za potrebe vojaškega izobraževanja pa bi bil omogočen razvoj vojaške znanosti v nacionalnem okolju.
Čeprav je v noveli zapisano, da naj bi bila »Slovenska vojska v Republiki Sloveniji edini nosilec razvoja vojaškega znanja, vojaških ved in s tem vojaškega poklica«, to pravzaprav ne drži. V Sloveniji imamo namreč Višjo vojaško strokovno šolo, na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani pa je tudi katedra za obramboslovje. Slednja se je na novelo zakona konec novembra tudi javno odzvala in zelo jasno izrazila nestrinjanje s predlogom. Zapisali so, da je videti, da je predlog zakona obšel tako Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport kot tudi Ministrstvo za obrambo in slovensko zunanjo strokovno javnost.
Katedra naj bi že desetletja na vseh stopnjah študija sodelovala pri izobraževanju častnikov Slovenske vojske. Ob tem izpostavijo, da so med drugim od leta 2005 do leta 2012 v sodelovanju z Ministrstvom za obrambo in Slovensko vojsko na prvi bolonjski stopnji izvajali vojaški modul, vendar naj bi bilo sodelovanje v vseh primerih prekinjeno na pobudo Slovenske vojske.
Po večletnem usklajevanju med slovenskimi javnimi univerzami in Slovensko vojsko je trenutno za potrebe izobraževanja bodočih častnikov Slovenske vojske v zaključni fazi sprejemanja nov program izobraževanja častnikov, v skladu s katerim določene fakultete akreditirajo izbrane vojaške predmete. Tak način sodelovanja univerz s Slovensko vojsko predstavlja konvergentno obliko vojaškega izobraževanja in bi pomenil približevanje civilnemu visokošolskemu sistemu, ki je v Evropi trend. Trenutni predlog predstavlja ravno obratno od omenjenega trenda, saj opisani proces ignorira in želi ustanoviti notranji vojaški zavod, ki bi bil iz javnega sistema izobraževanja izločen. V resnici se predlog zakona nanaša na področje obrambe države, ki bi ga moral urejati Zakon o obrambi. Izobraževanje častnikov bi moralo pravzaprav biti v javnem interesu in bi kot tako moralo zahtevati širšo strokovno vsebinsko razpravo. Ta v omenjenem primeru ni bila izvedena.
Po stališču katedre za obramboslovje predlog zakona prav tako ne vsebuje realistične ocene števila kandidatov, za katere bi bila ustanovljena predlagana oblika izobraževanja. Večkrat so že opozorili, da število kandidatov za častnice in častnike, ki jih potrebuje Slovenska vojska, ne zadostuje za ustanovitev posebnega zavoda za njihovo izobraževanje, ki bi po mnenju katedre torej predstavljal finančno neupravičeno trošenje davkoplačevalskega denarja.
K Unikompleksu se vrnemo po glasbenem premoru s skupino The Adicts in komadom Joker In The Pack, pri čemer si kot Jokerja seveda predstavljamo Toninovo vojaško fakulteto v preostali velecenjeni družbi akademske sfere.
VMESNI KOMAD: The Adicts - Joker In The Pack
Pozdravljeni na 89,3 MHz, kjer nadaljujemo s temo novel Zakona o visokem šolstvu.
Avtonomnost fakultet postaja pereče vprašanje tudi z drugo novelo Zakona o visokem šolstvu, ki se riše na obzorju. Ustavno sodišče je marca letos namreč določilo, da je zakon v svoji trenutni obliki preveč dvoumen, ko pride do vprašanja avtonomnosti posameznih fakultet znotraj univerze.
Možnosti sta dve. Univerza je lahko kot celota samostojno pravno telo, ki upravlja s financami fakultet članic. Druga možnost pa je, da so posamezne fakultete obravnavane kot samostojna pravna telesa z določeno mero avtonomije. To pomeni, da v tej vlogi vstopajo tudi na gospodarski trg in da same upravljajo s tržnimi presežki, pridobljenimi s prijavami na zunanje razpise, ter imajo nadzor nad projektnim sodelovanjem.
Univerza v Ljubljani je do zdaj ubirala slednjo pot, medtem ko sta Univerza v Mariboru in Univerza na Primorskem urejeni kot pravni telesi, ki so jima finance fakultet članic podrejene. Po besedah rektorja Univerze v Mariboru, dr. Zdravka Kačiča, je ustavno sodišče že pred več kot 22 leti podalo interpretacijo, ki je težila k poenotenju univerz kot pravnih oseb.
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ima zdaj nalogo, da pripravi novelo zakona, ki bi to dvoumnost razrešila. Trenutno naj bi se na ministrstvu nagibali k odvzemu avtonomnosti ljubljanskim fakultetam, o čemer jih je povprašala tudi naša redakcija, a se v odgovoru niso želeli opredeliti za nobeno možnost.
Informacija je sprožila buren odziv fakultet, za katere bi morebitno prerazdeljevanje presežkov pomenilo izgubo. Izrekel pa se je tudi rektorat Univerze v Ljubljani pod vodstvom Gregorja Majdiča. Na rektoratu predlagani spremembi nasprotujejo. Ljubši jim je scenarij, v katerem fakultete univerzi odgovarjajo le za porabo sredstev, ki pridejo neposredno iz njenega proračuna. Za Dnevnik so povedali, navajamo: »Prepričani smo, da notranja organizacija in pravni položaj Univerze v Ljubljani in njenih članic v ničemer ne zmanjšujeta kakovosti izvajanja javne službe.« Konec navedka.
Gre za pogumno trditev, saj je ravno trenutna notranja organizacija Univerze v Ljubljani predpogoj, da so fakultete članice v tako neenakem finančnem položaju. Fakultete poleg tega, da jih financira univerza, sredstva pridobivajo v okviru prijav na razpise in projektnega dela, ki pogosto vključuje sodelovanje s podjetji iz določene stroke. Nobeno presenečenje ni, da gre določenim fakultetam to bolj od rok kot drugim. Nekatera področja vednosti in veščine so kapitalističnemu trgu dela namreč zanimivejši. In naj vam namignemo, med te vednosti ne sodi obvladanje Spinozovih teorij.
Filozofska fakulteta kot črna ovca družine fakultet tako letno posluje z več kot milijonom evrov izgube, z manjšimi izgubami pa se ji pridružujejo še Veterinarska fakulteta, Pedagoška fakulteta in Zdravstvena fakulteta. Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo ima hkrati skoraj dva milijona presežka, Fakulteta za strojništvo približno dva in pol milijona, Medicinska fakulteta pa je leto 2020 končala z megalomanskimi 13 milijoni v plusu.
Presežek fakultete je najprej porabljen za pokrivanje primanjkljaja iz preteklih let, čeprav ta za dobičkonosnejše fakultete v veliki večini ne obstaja. Zato se preostanek presežka porabi za investicije, novo opremo ter opravljanje in razvoj dejavnosti. Vse našteto pa je presneto pomembno za kakovost izvajanja javne službe. Navidezna odsotnost gospodarja pri upravljanju z lastnimi zaslužki fakultete prepušča na milost in nemilost novemu gospodarju: kapitalu. Pred njegovim obličjem morajo prestati izpit uporabnosti, preden si lahko zaslužijo izhod iz prostorske stiske ali boljšo opremo.
S tem pa razdeljevanje presežka še ni pri koncu. Del se ga nameni tudi izplačevanju honorarjev in dvojnih plač. Več pove predsednik visokošolskega sindikata, Gorazd Kovačič:
Ob tem dodaja:
O morebitnih prednostih univerze kot enotnega pravnega telesa smo povprašali rektorja Univerze v Mariboru, dr. Zdravka Kačiča. Univerza v Mariboru ima takšno ureditev že od ustanovitve.
Pravna centraliziranost univerze pa je le eden izmed predpogojev za prerazporejanje tržnih dobičkov in enakopravno obravnavo vseh poučevanih ved. Tudi na Univerzi na Primorskem, ki že ima pravico razpolagati s presežki, situacija za določene fakultete članice namreč ni rožnata. Odločitev o prerazporejanju je še vedno lahko podvržena tržnim interesom, če so ti obenem tudi interesi rektorata univerze.
Fakulteta za humanistične študije ima tako težave zaradi poslovanja z izgubo. Posledično vodstvo univerze uveljavlja – tudi nekatere ilegalne – varčevalne ukrepe v obliki zmanjšanja vpisnih mest, zmanjšanja števila predavateljev in tako imenovanega cikliranja ter faktorizacije študija, o katerih smo na naši redakciji že poročali.
Predsednica sindikata za humanistične študije, Sandra Bašić Hrvatin, je zato do centralizirane univerze skeptična. Za začetek pove, da je problematična že sama uporaba besede »presežki«, ki kaže na nerazumevanje temeljnega poslanstva univerz. Ob tem dodaja:
Bašić Hrvatin nadaljuje s premislekom o podrejenosti visokega šolstva gospodarskemu trgu:
Obe noveli bomo na redakciji spremljali tudi v prihodnje.
Oddajo sta pripravili vajenki Nika in Tana pod mentorico Hano.
Brala sta Muri in Pija, tehniciral je Arne, lektorirala je Eva.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj