Neznosna lahkost služenja

Pred tremi tedni je Komisija za preprečevanje korupcije s posodobitvijo aplikacije Supervizor objavila podatke o postranskih zaslužkih profesorjev, ki so poleg plač prejemali še precejšnja sredstva prek avtorskih pogodb. Kljub temu, da je bila Univerza v Ljubljani med najbolj izpostavljenimi, je vodstvo največje slovenske izobraževalne inštitucije potrebovalo kar 19 dni, da je pripravilo odziv na vsa vprašanja, ki so se odprla po objavi podatkov.

In to kakšen odziv! Na tiskovni konferenci, ki so jo v Zbornični dvorani priredili v torek, je zbor dekanov z rektorjem na čelu za novinarje pripravil predstavo, kot ji že dolgo nismo bili priča. Čeprav je finančni minister Mramor, sicer tudi sam eden izmed plodnejših avtorjev, pred dnevi zatrdil, da ne živimo več v komunizmu, se je tiskovna konferenca začela z referatom, ki bi si v nekem drugem sistemu gotovo prislužil posebno priznanje Centralnega komiteja. Govori tovariš rektor:

Izjava

V uvodni uri je rektor Ivan Svetlik zbranim najprej predstavil financiranje ljubljanske univerze, za lažje razumevanje pa je razlago oplemenitil s power-point prezentacijo, ki je dostopna tudi na naši spletni strani. Če na hitro povzamemo shemo financiranja: univerza največji del denarja dobi s strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, druga vira javnih sredstev pa so prejemki Agencije za raziskovalno dejavnost ter evropski projekti. O množičnem prijavljanju na slednje rektor takole:

Izjava

Fakultete članice Univerze v Ljubljani pa si dodatna sredstva lahko poiščejo tudi same. Tako precejšnji vir dohodkov predstavljajo plačljive oblike študija, torej izredni, doktorski ter, v predbolonjskem sistemu, magistrski študij. Fakultete ob tem izvajajo tudi razna usposabljanja in tečaje, nekateri faksi pa dodatna sredstva pridobivajo tudi z razvojnimi in inovacijskimi projekti ter s svetovanjem - ali z drugimi besedami – s povezovanjem z gospodarstvom.

Izjava

Kompetenc in znanstvene odličnosti, ki ju v prejšnjih dveh izjavah omenja rektor, nikakor ne gre enačiti. Nekaj so evropski znanstveni projekti, drugo pa svetovanje podjetjem ter prostočasna predavanja na izobraževalnih centrih po Sloveniji. Kot opozarja Božidar Jezernik s Filozofske fakultete, med največjimi zaslužkarji ni tistih, ki bi izkazovali največjo znanstveno odličnost.

Dejstvo je, da so fakultete zaradi prenizkega financiranja v tovrstno iskanje dodatnih sredstev praktično prisiljene, saj, po zagotovilih nekaterih dekanov, državni denar včasih ne zadostuje niti za plače zaposlenih. Težava pri tem pa je, kar priznava tudi rektor sam, da Univerza v Ljubljani še danes nima enotnega pravilnika o deljenju tega denarja. Kar ob siceršnjem stanju v visokem šolstvu sploh ni presenetljivo – če država v vsem tem času ni uspela spisati zakona, ki bi sistemsko urejal financiranje univerz, kot določa 58. člen ustave, je utopično pričakovati, da bi si svoj mali divji zahod s pravilniki omejevali profesorji sami.

A če se vrnemo na rektorjev referat; preden je predal besedo dekanom najbolj izpostavljenih fakultet, je še malo polemiziral s Supervizorjem. Kot je dejal, so nekateri podatki neresnični oziroma so objavljene številke previsoke, saj so v prejemke uvrstili tudi povračila stroškov, izplačila potnih nalogov, neto plače in druge prejemke, ki niso del avtorskih honorarjev. Poleg tega rektor opozarja, da je privatni sektor pri poslih z javnimi inštitucijami v nadrejenem položaju. Kljub avtonomiji v odnosu do korporacij, ki jo univerza navaja kot eno izmed svojih vrednot, je rektor v nekaterih situacijah pač omejen:

Izjava

V nadaljevanju tiskovne konference je Svetlik predal besedo dekanom, ki so na primerih dobrih praks pokazali, zakaj je tovrstno pridobivanje sredstev nujno. Besedo je najprej dobil dekan Fakultete za strojništvo, Brane Širok:

Izjava

Dekan Fakultete za strojništvo je tako kot tipičen primer dobre prakse v letu 2015 predstavil izboljšavo parnega stroja, v dobri minuti pa je uspel največjo afero v visokem šolstvu povezati s Termoelektrarno Šoštanj, kar je že samo po sebi impresiven dosežek.

Sledil je dekan Fakultete za upravo Janez Stare, ki je predstavil razvoj fakultete po osamosvojitvi, ko se je zanimanje za študij uprave izjemno povečalo. S sredstvi, ki so jih pridobili preko tako imenovanega trga, so delno financirali nove prostore, redno posodabljajo opremo in izvajajo seminarje po vsej Sloveniji. Problem je le v trgu Fakultete za upravo.

Izjava

Vsaj v tem primeru torej razkrivanje pogodb ne bi smelo biti problematično. Nadaljevala je Metka Tekavčič, dekanja Ekonomske fakultete, ki najlepši primer sodelovanja z gospodarstvom in prenosa znanj vidi v naslednjem projektu:

Izjava

Ne, gotovo ne gre za zanemarljive zneske. V nadaljevanju dekanja pove, da so ogromno denarja investirali v pridobitev akreditacij, ki jih uvrščajo v sam vrh evropskih poslovnih šol. Kako se tovrstne akreditacije pridobiva, pove Tekavčič:

Izjava

Edini, ki je dejansko predstavil konkretne znanstvene projekte ter jih umestil v samo delovanje fakultete, hkrati pa ni želel opravičevati honorarjev, je bil dekan Fakultete za elektrotehniko, Igor Papič:

Izjava

Od 23-ih fakultet, ki so članice Univerze v Ljubljani, so besedo dobili le štirje dekani. Verjetno ostali ne stojijo tako trdno za stališči omenjenih petih govorcev, ki, kljub temu da so stalno naslavljali problematiko podfinanciranosti visokega šolstva, niso izkoristili priložnosti, da k ukrepanju pozovejo prihajajočo ministrico Klavdijo Markež. Izgleda, kot da dekanom najbolj izpostavljenih fakultet tovrstno ribarjenje v kalnem ustreza.

Slabo finančno stanje fakultet so sicer dekani predstavili na februarski konferenci na Filozofski fakulteti. Predstavitvi je sledilo zbiranje podpisov za sistemsko ureditev financiranja visokega šolstva, seveda brez pompa, kot ga je vodstvo ljubljanske univerze pripravilo ob tokratni tiskovki.

Za konec poslušajmo le še nekaj odgovorov na novinarska vprašanja, ki odziv univerze postavijo v neko drugo luč. Hitro je namreč postalo očitno, da se univerza ne bo ukvarjala z vsebino razkritij Supervizorja, temveč le-ta postavlja pod vprašaj. Za zaščito anonimnosti in privilegijev so najeli celo Natašo Pirc Musar.

Po zagotovilih rektorja je Supervizor razkril problematiko, ki jo že sami dalj časa opažajo, a KPK naj bi to storila na nezakonit način in s slabimi nameni.

S kakšnimi nameni je tiskovno konferenco sklical rektor, pa presodite sami.

Plačevanje informacij javnega značaja. -Svetlik

Nezanesljivost Supervizorja. - Svetlik

O menjavi elit na univerzi - Svetlik

O posebnih profesorjih - Svetlik

O Nataši Pirc Musar - Svetlik

Kradli smo, ko je bil denar - Tekavčič

Na prosperiteto čaka Arne.