Vseživljenjski projekt MIZŠ

Od praznega leporečenja, značilnega za prejšnje vodstvo ministrstva za šolstvo, smo v zadnjem tednu dni prešli na ministrico, ki podpira predloge Slovenske demokratske stranke, nadalje SDS, za širjenje rodnosti na eni strani in vere v podjetništvo kot rešitev za sistemsko podrejeno delavsko mladino na drugi strani. Odpravite se z nami po trnovi poti načrtov in pričakovanj na področju šolstva in raziskovanja v luči nove vlade.

Začnimo najprej z malo širšim kontekstom. Na portalu Pod črto so novo vlado povzeli kot zmes neetičnih imenovanj na funkcije, saj so na ključnih položajih pristali predsednik vlade, ki ne zna pojasniti izvora svojega premoženja, notranji minister, obremenjen s policijsko preiskavo, in član kabineta, ki mu je bila dokazana korupcija. Aleš Hojs, novi notranji minister, je do zdaj deloval kot direktor podjetja, ki izvaja televizijski program Nova24TV. To je le eden izmed številnih strankarskih medijev SDS, katerih financiranje preiskuje policija. Hojs pa ima zdaj kot notranji minister nadzor nad delovanjem policije, še izpostavljajo na Pod črto.

Na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport so že dan po tem, ko so sveti Stranke modernega centra, Nove Slovenije in Demokratične stranke upokojencev Slovenije potrdili oblikovanje koalicije s stranko SDS, izvedeli, da bo novi minister prihajal iz vrst stranke SMC. Sprva je bilo 25. februarja na neuradni listi kandidatov za ministre razkrito, da je v igri za ministra za šolstvo Mitja Slavinec, nekdanji poslanec stranke Liberalna demokracija Slovenije, krajše LDS, zdaj član SMC.

Nato smo 6. marca naposled ugledali uradno listo kandidatov za ministre, ki pa je prestala nekaj sprememb, še posebej v luči kritik, da je na prvi, neuradni listi, bila med petnajstimi kandidati zgolj ena ženska. Tako se je zasukala tudi izbira kandidata za ministra za šolstvo, ki je spremenil spol in postal kandidatka - Simona Kustec Lipicer, namreč. Kot samooklicani vseživljenjski projekt omenjenega ministrstva se je predstavila prejšnji četrtek.

Kustec Lipicer je članica stranke SMC od leta 2014, istega leta je tudi postala poslanka in vodja poslanske skupine SMC v državnem zboru, od politike pa se je poslovila leta 2018.

Še pred petimi leti je možnost vstopa v koalicijo s stranko SDS komentirala z nekoliko ovinkarjenja, a bila v glavnem sumničava glede moralne spornosti njenih članov. Citiramo: »SDS je ena od vsebinsko in programsko izjemno izdelanih strankarskih struktur, ki pa ima pravzaprav težave na drugi ravni. Njen način delovanja je za veliko večino volilnega telesa manj razumljiv in s tem manj sprejemljiv. Poleg tega se v tistih najpomembnejših elementih svoje pojavnosti identificira s posamezniki, ki v družbi na splošno ne uživajo zaupanja. Govorim o tistih konkretnih primerih, kjer obstaja vsaj dvom o tem, da se je poskušalo skozi preteklo delovanje izkoriščati nedodelanost oziroma pravne praznine v ureditvi, ki vlada v tej državi. Gledam stvari, ki jih obravnava sodna veja oblasti ali ustavno sodišče ali pa so določene konkretne situacije odprle potrebo po ponovnem zakonodajnem premisleku in rešitvah, ki obstajajo v tem našem sistemu in ki jih druge situacije ali drugi posamezniki do zdaj z načinom svojega delovanja ali pristopanja niso odpirali.« Konec citata.

Še pomnite, novinarski tovariši, Janšev tvit, v katerem je zmerjal novinarko RTV Slovenije Eugenijo Carl in urednico dnevnoinformativnih oddaj na TV Slovenija Mojco Šetinc Pašek? Kustec Lipicer je, tedaj še kot vodja poslanske skupine SMC, ocenila, da tvit kaže na karakteristike, značilne za strahopetnega človeka. Njegov odnos je označila za nezrel in neprimeren za nekoga na javni funkciji … Sedaj je pod njegovim vodstvom prišla na svojo javno funkcijo.

Vendar, obrnimo se za trenutek k vsebini, k dejanski funkciji, ki jo bo kot ministrica izpolnjevala, k ukrepom in spremembam zakonodaje ter nenazadnje h koalicijski pogodbi, ki je ugledala luč sveta 26. februarja. Odprimo nekaj dilem, ki se tičejo šolstva, predvsem visokega, pa tudi raziskovanja. Za komentar smo prosili vse rektorje tako javnih kot zasebnih univerz v Sloveniji, poskusili smo stopiti tudi v kontakt z dvema mednarodnima univerzama, ki delujeta v tej državi. Na maile in klice so nam odgovorili zgolj in samo iz Univerze v Ljubljani in Nove univerze. Ker smo s pridobivanjem izjav začeli, še preden so se začeli množiti preventivni ukrepi v zvezi z novim koronavirusom v šolstvu, lahko zgolj ugibamo, da je razlog za neodzivnost preprosto izogibanje komentiranja politično občutljivih tem s strani vodstev univerz.

Tudi bivši minister Pikalo je bil vse do predaje poslov novi ministrici povsem zaseden z urejanjem preventivnih ukrepov za šole in vrtce ter kljub našim pozivom ni komentiral nastopa nove vlade, na našo in vašo srečo pa so se čemu drugemu kot virusu posvetili sindikati - točneje Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije oziroma SVIZ ter Visokošolski sindikat Slovenije, krajše VSS.

V SVIZ-u so še pred nastopom novega vodstva ministrstva za šolstvo objavili vprašanja za tedaj še kandidatko za ministrico, Kustec Lipicer. Zanimalo jih je, ali ima namen do konca mandata pripraviti novo Belo knjigo o vzgoji in izobraževanju, saj je koalicijska pogodba ne omenja. Ob predstavitvi Kustec Lipicer tega ni vsebinsko komentirala, saj dokumenta, ki so ga pod tedanjim ministrom Pikalom začeli pripravljati, še ni videla in je imela zato premalo informacij.

Nadalje je SVIZ zanimalo, ali se Kustec Lipicer strinja s sprejetim konceptom, da je javno šolstvo nosilec izobraževalnih procesov, zasebno pa potrebna dopolnitev javnega izobraževanja, kot ga je opredelila Bela knjiga o izobraževanju iz leta 1995. Če se ne strinja, pa so vprašali, ali potemtakem soglaša s pogledi, ki zagovarjajo izenačitev statusa javnega in zasebnega izobraževanja. S tem so seveda ciljali na vprašanje financiranja zasebnih osnovnih šol. Glede novele Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja je Kustec Lipicer, tako kot predhodni minister, zavzela stališče, da je država dolžna stoodstotno financirati javno veljavni del programa zasebnih osnovnih šol, ne pa tudi razširjenega, pri čemer bo po njenih besedah potrebna jasnejša razmejitev med vsebinami obveznega in razširjenega dela programa.

O odnosu med javnim in zasebnim šolstvom smo govorili tudi s predsednikom Visokošolskega sindikata Slovenije, Markom Marinčičem.

Govorili smo tudi z Matejem Avbljem, rektorjem Nove Univerze, v katero so se leta 2017 združile zasebne fakultete, ustanovljene v obdobju Janševe prve vlade. Prvi rektor omenjene univerze je bil iz vrst stranke SDS, Dimitrij Rupel. V Novi Univerzi si prizadevajo vstopiti tudi v Rektorsko konferenco, skupni organ slovenskih univerz, prek katerega slednje sodelujejo pri uveljavljanju svojih interesov. Avbelj je opozoril, da je Novi univerzi bilo v preteklosti oteženo že samo ustanavljanje, od nove ministrice pa pričakuje, da bo prisilila člane Rektorske konference, da Novo univerzo sprejmejo, kot po Avbljevih besedah narekuje Zakon o visokem šolstvu. O tem se je trenutni predsednik Rektorske konference Zdravko Kačič že izrekel v eni od naših prejšnjih oddaj in poudaril, da je za sprejetje nove članice potreben konsenz obstoječih članic.

Avbelj je poleg tega komentiral napovedano vpeljevanje konkurence v šolstvo.

Uvajanje konkurence bi lahko omogočile na primer spremembe Zakona o visokem šolstvu. Predlog tega zakona je bil po Marinčičevih besedah usklajen že v času ministrice Maje Makovec Brenčič, že tedaj pa so se pojavile težnje po izenačevanju javnih in zasebnih študijskih programov.

SVIZ je v svoji izjavi pod vprašaj postavil smisel in motivacijo za napoved uvajanja osnovnih podjetniških vsebin in podjetniške etike, vključno z osnovami finančne pismenosti in praktičnim spoznavanjem dela podjetnikov v lokalni skupnosti, navedeno v koalicijski pogodbi. V SVIZ se sprašujejo, citiramo, »zakaj v tem kontekstu učenci ne bi spoznavali tudi raziskovalnega dela ali dela kulturnih ustvarjalcev ali zdravnikov in medicinskih sester, dela socialnih ustanov? Zakaj se ne bi seznanili z osnovnimi vsebinami o socialni državi in solidarnosti med ljudmi? Zakaj, denimo, ne o spoznavanju osnovnih vsebin o dramatičnih posledicah podnebnih sprememb za obstoj civilizacije na tem planetu?« Konec citata.

Avbelj podjetništvo vidi kot bistveno lastnost, potrebno za delovanje posameznika v sodobnem svetu, da živi preprosto bolje.

Marinčič je do pojma podjetništva bolj skeptičen, postavlja ga v kontekst brisanja mej med bolj poklicno usmerjenim in splošnim izobraževanjem, v kar bi uvajanje vere v podjetništvo lahko vodilo:

Ministrica Kustec Lipicer je v svoji predstavitvi večkrat poudarila potrebo po povezovanju šolstva z gospodarstvom in po spremljanju zaposlovanja po zaključku šolanja. Avbelj je povedal, kako to povezovanje izgleda že zdaj in kako se študij prilagaja tržnim dejavnikom.

Ministrica bo prevzela tudi pripravo Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, s katero je začel že Pikalo. Poleg zakona bo tudi na tem področju po besedah ministrice treba sprejeti nov strateški dokument, in sicer resolucijo o Raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije. Kustec Lipicer je s tem v zvezi izpostavila problem, da se večina denarja za znanost in visokošolski univerzitetni študij ta trenutek porabi za plače, nimamo pa tako imenovanega inovacijskega kapitala. Ob tem so v SVIZ-u poudarili, da je nejasno, ali bo ministrica predlog zakona, ki je bil v največji možni meri že usklajen med deležniki, prevzela in izpeljala postopek sprejemanja zakona do konca ali ima namen pripraviti drug zakon.

Iz kabineta rektorja Univerze v Ljubljani so nam v zvezi s koalicijsko pogodbo in pričakovanji v zvezi z novim vodstvom ministrstva za šolstvo pisno sporočili zgolj to, da si želijo, citiramo, »čimprejšnje sprejetje predloga novega Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, ki povečuje sredstva za raziskave in razvoj. Predlog je bil tik pred uskladitvijo in obravnavo v Državnem zboru. Enako si želimo tudi za novelo Zakona o visokem šolstvu.« Konec citata.

Marinčič meni, da stvari niso tako preproste - več sredstev še ne pomeni, da bodo prišla v prave roke. V nedavni izjavi je VSS zopet pozval k premisleku glede klientelističnega delovanja vodstva Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, krajše ARRS, in navzkrižja interesov, ki po njihovih opažanjih vladajo v tej agenciji, upravičeni do nadzora razdeljevanja sredstev za raziskovanje.

Avbelj za Novo univerzo navaja predvsem pozitivne izkušnje s pridobivanjem sredstev prek ARRS, se pa strinja, da bi morala ministrica v primeru dvoma v transparentnost razdeljevanja sredstev to upoštevati pri oblikovanju zakona.

V ARRS so v odzivu na očitke VSS glede navzkrižja interesov in nekorektnega vodenja agencije s strani trenutnega direktorja ostali pri stališčih, ki so jih objavili že februarja kot odgovor na očitke, podpisane tako s strani VSS kot SVIZ-a. V svojem odgovoru so med drugim poudarili, da je Komisija za preprečevanje korupcije Republike Slovenije ugotovila, da ima agencija dobro urejen institut nasprotja interesov, prestali so tudi pregled Računskega sodišča. Poleg tega so okrepili komunikacijo z javnostjo in delajo premik k vsebinskemu namesto kvantitativnemu vrednotenju projektov in programov.

Ker v tokratni oddaji nismo niti približno izčrpali vseh kotlov, v katerih bo novo vodstvo ministrstva za šolstvo kuhalo svoje nadaljnje ukrepe in načrte, se nadejamo, da nas boste na frekvenci 89,3 Mhz spremljali še naprej.