Zahtevamo srednjo šolo 2

Oddaja
4. 2. 2021 - 12.00

Oddajo začenjamo s posnetkom, ki najbolje strne trenutno situacijo v celotnem šolstvu, čeprav govorec Janez Damjan prihaja iz Centra za poklicno izobraževanje, posnetek pa je izsek iz pogovora o srednjem poklicnem in strokovnem izobraževanju:

IZJAVA

Temu pa dodajamo še izjavo njegovega kolega Borisa Klančnika:

IZJAVA

O položaju dijakov v času pouka na daljavo
 / 29. 1. 2021

Tokratni Unikompleks je nadaljevanje oddaje Kaj pa univerza iz prejšnjega tedna, ki smo jo objavili pod naslovom Kaj pa srednje šole? V oddaji prejšnjega tedna smo ponudili glas dijakom gimnazij in srednjih šol. Ti so povedali, s kakšnimi težavami se srečujejo med šolanjem v obdobju novega koronavirusa. V tokratni oddaji smo se pogovarjali s strokovnjaki in predstavniki posvetovalnih teles. Tudi ti so s svojega gledišča predstavili težave, na katere so naleteli v letošnjem in lanskem izobraževalnem letu. Najprej, zakaj matura letos kljub slabemu izobraževalnemu letu ne more in ne sme biti odpovedana. V drugem koraku pa bomo predstavili, kaj lahko dijaki pričakujejo od odločevalcev v prihodnje. Torej, kako bodo odločevalci poskrbeli, da bodo dijaki upravičeni do nazivov maturantov in maturantk? Kako jim bodo skozi sistemske vzgibe pomagali osvojiti izgubljeno znanje, spretnosti in priučene sposobnosti? Ker je problematika gimnazijskega znanja že pošteno pokrita, spremljali pa jo bomo tudi v prihodnje, se osredotočamo predvsem na srednje tehnične in strokovne šole.

Tokrat smo se pogovarjali z Danijelo Makovec Radovan, docentko na Oddelku za pedagogiko in andragogiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki se raziskovalno ukvarja predvsem s poklicnim in strokovnim izobraževanjem. Ob njej smo govorili še z dvema predstavnikoma Centra za poklicno izobraževanje, direktorjem Centra za poklicno izobraževanje, Janezom Damjanom, in Borisom Klančnikom, višjim svetovalcem za zaključevanje izobraževanja, praktično izobraževanje in PUD oziroma praktično usposabljanje pri delodajalcu.

Z vsemi tremi smo se najprej pogovarjali o tem, kakšna je širša družbena vloga mature, kako slednja vpliva na znanje maturantov in zakaj ne more kar odpasti. Odgovarja Makovec Radovan:

IZJAVA

Sogovornico smo vprašali, kako je mogoče, da se bodo rezultati mature letos sploh upoštevali kot ključni faktor pri vpisu na višje stopnje izobraževanja. Ta odgovarja:

IZJAVA

Sogovorce smo povprašali še, kako bo v prihodnosti poskrbljeno za to, da bodo dijaki nadoknadili izgubljeni čas za pridobivanje znanja in spretnosti. Makovec Radovan in Damjan predstavita možne strategije za pomoč dijakom. Najprej bomo predvajali precej dolg posnetek, v katerem Damjan predstavi štiri strategije kompenziranja izgubljenih spretnosti. V posnetku večkrat omeni PUD. Gre za praktično usposabljanje pri delodajalcu:

IZJAVA

Makovec Radovan strategijam, ki jih predstavi Damjan, doda še dolgoročne in druge sistemske strategije premagovanja primanjkljajev, ki so jih srednješolci pridobili med zaprtjem šol.

IZJAVA

Tako Makovec Radovan kot Damjan pa sta nas med pogovorom opozorila še na nekaj težav. Na kratkost trajanja izobraževanja za posamezne dijake po koncu epidemije, naraščajoče številke osipnikov ter ranljive populacije. Kot bomo namreč slišali, so nekateri dijaki zaradi kratkosti izobraževalnih programov in zaradi epidemije v šolah preživeli le neznaten delež dosedanjih dijaških let.

Damjan najprej govori o posebej ranljivi skupini, ki obiskuje nižje poklicno izobraževanje, in posvari o posledicah manka pedagoškega stika v šolah:

IZJAVA

Tudi Makovec Radovan meni podobno in razlago še razširi:

IZJAVA

Damjan o osipništvu doda:

IZJAVA

Makovec Radovan spomni, da obstajajo tudi dijaki, ki niso maturantje. Nanje, pravi, ob vsem razmišljanju o šolstvu, dijakih, maturi, kar malo pozabljamo:

IZJAVA

Kot smo pokazali v oddaji, so mladostniki v času epidemije ostali brez pomembnih formativnih in informativnih priložnosti. Kot je med neformalnim delom pogovora izpostavila Makovec Radovan, pa se bodo posledice epidemije kazale še desetletje in več, vse dokler ne bodo izobraževanja končale še generacije, ki se niso šolale v trenutnem zanimivem času.

 

S srednješolskim izobraževanjem se je danes ukvarjala
Zala ČG

 

facebook twitter rss

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Stara, arhivska, spletna stran.