Zakuska ZSkuS-a

Pozdravljeni v današnji ediciji oddaje UR intervju, v kateri bomo na enem mestu predstavili stališča strank, študentske organizacije in dejavnejših študentov v zvezi z nedavnim predlogom novele Zakona o skupnosti študentov. Predlog novele je vložila Slovenska demokratska stranka drugega aprila letos, sledi pa obdobju večje medijske pozornosti na nepravilnosti študentskega organiziranja. V današnji oddaji bomo prisluhnili izjavam Žana Mahniča, člana SDS, odzivu Študentske organizacije Slovenije in Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, nazadnje pa še Domnu Korelcu iz študentskega društva Iskra ter Martinu Kovaču.

Žan Mahnič je pretekli teden na tiskovni konferenci naznanil, da SDS vlaga novelo Zakona o študentski skupnosti. Za začetek je povedal stališče SDS do študentskih organizacij: izjava.

V nadaljevanju je povedal, kaj je problem z zakonom, ki ureja študentske organizacije: izjava.

SDS na podlagi povedanega vlaga novelo prej omenjenega zakona. Mahnič razloži vsebino novele: izjava.

Kdo bo podprl novelo SDS? Mahnič razlaga, da verjetno opozicijske, morda pa tudi koalicijske stranke: izjava.

Kaj pa je legitimna poraba sredstev? Stališče SDS je, pojasnjuje Mahnič, naslednje: izjava.

Študentska organizacija Slovenije se je z javno objavo odzvala na predlog spremembe zakona. Navajajo, da sami stremijo k načelom transparentnosti, ampak jim ob tem politično motivirani medijski napadi krhajo ugled. Ob tem naj bi trpela njihova funkcija zastopanja študentov. V odzivu poudarijo, da si želijo zakonskega zapisa urejanja nadzora in položaja študentskih organizacij in da so se sami v minulem mandatu s spremembo notranjih aktov temu tudi približali. Pri študentskih organizacijah so se tudi v preteklosti na podobne ideje noveliranja zakona odzvali s trditvijo, da bi javna subjektiviteta zmanjšala avtonomijo organizacije. Pri SDS se odzivajo tako: izjava.

V Študentsko ustavo ŠU-4 so med drugim sprejeli določila zavezovanja k načelom postopkov javnega naročanja, natančneje opredelili zavezanost k pravilom dostopa do informacij javnega značaja in določilom zakona pristojnosti računskega sodišča ter sprejeli etični kodeks. Menijo, da predlog novele zakona ZSkuS tematiko neprimerno obravnava. Urejati želi področja, ki so že opredeljena, ne ureja področij, ki jih v razlagi nagovarja, ter ne rešuje težave nepredvidenih pravnih posledic spremembe pravne opredelitve ŠOS. V ŠOS torej menijo, da so dvome o podvrženosti nadzoru računskega sodišča, dostopu do informacij javnega značaja in s tem transparentnosti in gospodarnosti, že razrešili s svojimi notranjimi akti. Kako se pri SDS odzivajo na trditve študentskih organizacij, da imajo notranji nadzor? Mahnič pojasnjuje: izjava.

Glede predloga, da bi bili kot oseba javnega prava zavezani k Zakonu o javnih uslužbencih in Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju, pri ŠOS menijo, da študentska organizacija kot pravna oseba “sui generis” ne bi bila podvržena omenjenim zakonom, saj ni del javnega sektorja. Opozarjajo pa tudi, da bi opredelitev ŠOS kot osebe javnega prava prinesla mnoga druga zakonska in pravna vprašanja, ki jih samo ta sprememba ne obravnava. Tukaj se naslanjajo tudi na mnenje delovne skupine Ministrstva za javno upravo in Ministrstva za finance izpred nekaj let. Na ŠOS torej želijo natančnejšo opredelitev zakona in nasprotujejo spremembi pravne subjektivitete brez razumevanja vseh posledic spreminjanja.  

Pogovarjali smo se tudi z Matejem T. Vatovcem iz stranke Levica, saj so v stranki v preteklih mandatih že poskušali reševati problematiko zastarelega Zakona o skupnosti študentov. Zaradi tehničnih težav telefonski posnetek ni ustrezne kvalitete, zato pogovor samo povzemamo. Vatovec je predlog novele zakona ZSkuS komentiral, da so v stranki SDS dobro prepisali predloge, ki jih je Združena Levica, takrat skupaj s študentsko Iskro, predlagala že v prejšnjih mandatih. Spomnil je, da so njihovi predlogi zajemali ureditev večih področij, med drugim tudi povečanje transparentnosti in nadzora nad volitvami v predstavniška telesa vseh organizacijskih oblik ŠOS. Študentje naj ponekod ne bi imeli enake dostopnosti do volitev kot drugi.

Vprašamo ga, ali jih bodo nekoliko ožje zastavljeni predlogi sprememb, ki jih podaja SDS, odvrnili od tega, da bi predlog zakona podprli. Pove nam, da bodo predlog podprli, saj je pozitivno, da se začnejo na tem področju dogajati spremembe. Na predlog gledajo kot začetek urejanja področja študentskega organiziranja, kar je nujno potrebno. Hkrati pa upajo, da bodo te spremembe sprožile tudi nadaljnjo razpravo, ki bi prinesla še dodatne ukrepe v smeri proti povečanju gospodarnosti in transparentnosti delovanja študentskih organizacij. Pri tem opozori, da so minula razkritja v oddaji Tarča in dogajanje na Škisovi tržnici 2018 v javnosti in tudi v političnem prostoru odprla mnoga vprašanja, ki jih bo treba v prihodnje reševati tudi v sodelovanju s koalicijskimi strankami. 

Do vprašanja, ali se v stranki strinjajo, da je vsak študent takoj ob vpisu na fakulteto neprostovoljno tudi član študentske organizacije visokošolskega zavoda, v katerega se vpisuje, se Vatovec ne opredeli. Omeni, da najbrž tudi prostovoljno članstvo v omenjenih organizacijah ne bi spremenilo nepravilnosti, da bo pa tudi o tem treba premisliti. Ob pogovoru o namenski porabi sredstev, ki jih študentske organizacije v večini porabijo za honorarje in projekte zabavnega tipa, Vatovec poudari, da bo treba tudi to urediti. Meni, da so veliki koncerti, ki jih organizacije  večinoma končajo z izgubami, nepotrebni, prakse nakupov jadrnic in podobne pa nesprejemljive. Pove, da je treba več sredstev nameniti v vsebinske projekte in socialo.

Vreča sredstev, namenjena študentskemu organiziranju, sicer naj ne bi bila socialni korektiv in dodatek k štipendiranju, saj je vloga države, da poskrbi za štipendije. Vatovec pa meni, da bi kljub temu študentske organizacije morale poskrbeti za socialne projekte drugačnih tipov, kot je recimo podpora mladim staršem in podobno. Pogovor z Levico zaključimo s vprašanjem, koliko so pripravljeni pri sestavljanju predlogov in sprememb sodelovati s Študentsko organizacijo Slovenije. Vatovec pove, da so za sodelovanje odprti in da podobno z več deležniki sodelujejo tudi pri pripravi predlogov za spremembo vloge študentskih servisov.

Po kratkem glasbenem predahu nadaljujemo s komentarji študentov, ki so reformo ŠOS-a skušali speljati že v preteklosti in so se s tega področja zdaj umaknili ali pa se odločili za popolnoma drugačen pristop. Ostanite na frekvenci 89,3 Mhz.

Glasbeni premor: Shakira - Don't Bother

V oddaji UR intervju nadaljujemo z odzivi študentov na predlog spremembe Zakona o skupnosti študentov. ŠOS v svojem odzivu na predlog torej pravi, da zagovarjajo načelo transparentnosti. Toda deklarativno zagovarjanje je ena stvar, izvajanje načela v praksi pa druga, kar izpostavi naš sogovornik Martin Kovač. Kot študent na Fakulteti za družbene vede, ki je za svojo diplomsko nalogo raziskoval študentsko organiziranje, zdaj pa zaključuje magisterij o študentskem delu, se je Kovač ob poskusih dostopanja do podatkov pogosto zaletel v zaprta vrata ŠOS: izjava.

V ŠOS pravijo, da so že zakonsko zavezani k posredovanju informacij javnega značaja in pod nadzorom Računskega sodišča. Navajajo tudi, da so vse to zapisali v Študentsko ustavo, dodatno omejili trajanje mandatov, prepovedali delo pravnomočno obsojenih oseb in tako naprej. Celo etični kodeks so sprejeli. Na to Kovač odgovarja: izjava.

Tudi Domen Korelc, naš sogovornik iz vrst študentskega društva Iskra, ni optimističen, glede na to da se je ŠOS že v preteklosti na - po njegovem - neprepričljive načine otepala očitanih nepravilnosti: izjava.

Večletni poskusi demokratizacije ŠOS in pritiski k sledenju načelu javnosti niso bili v horizontu društva Iskre, kot pojasni Korelc: izjava.

V Iskri je premik na strategijo od zgoraj navzdol, torej z zakonskimi spremembami, prišel po neuspelem referendumu za reformo Študentske organizacije Univerze v Ljubljani - neuspelem glede na zahtevano kvoto, a vendarle uspelem glede na 5,5-tisočglavo množico študentov, ki so jo pripeljali na volišča. Od teh se jih je 94 odstotkov izreklo za reformo ŠOU: izjava.

Kot omenjeno, je tokratni predlagatelj novele zakona stranka SDS, kar Korelca ne preseneča: izjava.

Kovač v SDS-ovem predlogu ne vidi nobenega presežka: izjava.

V Iskri so se v svojem času sprememb študentske organizacije lotevali na več ravneh, kot pojasni Korelc: izjava.

V zadnjem času pa je Kovač v javnost spravil še en način spoprijemanja s tematiko, ki zadeva sam vir financiranja ŠOS, in sicer peticijo. V njej predlaga, citiramo, “da visoke dohodke oholih študentskih funkcionarjev preusmerijo v javne programe, ki so namenjeni podpori socialno ogroženih dijakov in študentov”. Kovač pojasni svoje videnje možnosti reforme ŠOS: izjava.

Študentsko organiziranje je v Sloveniji edinstveno urejeno. Slabe prakse iz preteklosti kličejo k spremembam, ki so nujno potrebne. Zakonodajalec bo moral ob tem upoštevati ogromno deležnikov, da bodo rešitve optimalne in dolgoročne. Več kot enajst milijonov vredna vreča denarja namreč ne polni samo žepov nelegitimnih funkcionarjev in zavodov, ampak omogoča tudi različne dobre prakse. Omeniti velja vsaj cenovno dostopne jezikovne tečaje in izobraževanja za študente ter kulturne in druge dogodke v perifernih delih države, kjer drugega programa sploh ni. Nenazadnje je ŠOS posrednik sredstev za delovanje mnogih vsebinskih in nepogrešljivih institucij, kot je denimo tudi Zavod Radio Študent. Spremembe imajo vedno dve plati, so dvorezen meč. K temu, kako se bo reforma študentskega organiziranja odvila v nadaljnje, se morajo ravno zato priključiti vse povezane institucije - kajti za reformo ugotavljamo, da je nujno potrebna, a je treba stranske posledice za vsebine in strukture, ki študentom že zdaj predstavljajo svetlo točko, ustrezno predvideti in o njih iskreno spregovoriti.

Zakusko ZSkuS-a so si privoščili Hana, Matija in Klemen.