Kvazieskperimentalni hormoni

Podrobno raziskovanje hormonskega sistema je končno ponudilo znanstveni izgovor za sladkosnedost. Raziskovalna skupina pod vodstvom Univerze v Iowi je pri miših izolirala hormon FGF21. To je hormon, ki se v jetrih tvori izključno kot odziv na visoko vsebnost enostavnih ogljikovih hidratov v krvi. Prisotnost drugih hranil v krvi namreč ne vpliva na njegovo izločanje. Miši, ki niso imele izraženega gena za FGF21, so pojedle več sladkorja kot miši s povečanim izražanjem gena za FGF21.

Hormon FGF21 se iz jeter izloča v krvni obtok in po njem potuje do svojega končnega cilja v hipotalamusu. Hipotalamus je del možganov, ki uravnava številne funkcije avtonomnega živčevja, vpliva pa tudi na apetit. Hormon FGF21 z delovanjem na omrežja hipotalamusa, ki modulirajo željo in odzive na sladkor, vpliva na količino zaužitega sladkorja.

S tem delom so znanstveniki prvič dokazali izražanje hormona, specifičnega za določeno makrohranilo. Prisotnost takšnega hormona pa nakazuje nove možnosti boja proti motnjam hranjenja pri ljudeh.

Angleška raziskovalca sta v reviji EPJ Data Science predstavila kvazieksperimentalni okvir, ki omogoča vzročno-posledično zaključevanje na podlagi podatkov, pridobljenih s pametnimi telefoni. Do sedaj so bili pametni telefoni namreč uporabljeni samo v korelacijskih študijah, ki omogočajo zgolj sklepanje o povezanosti, ne pa tudi o vplivu.

Pametni telefoni omogočajo kontinuirano in nevsiljivo spremljanje in analizo vedenja. Njihova prednost je preučevanje velikih vzorcev v realnih okoliščinah, kar omogoča večje posploševanje kot mali vzorci v laboratorijih. Na drugi strani je prednost eksperimentalnega načrta natančno nadzorovanje vseh bistvenih spremenljivk prek naključne razporeditve udeležencev v primerjane skupine. Kvazieksperiment se od pravega eksperimenta razlikuje v tem, da manipulacija neodvisnih spremenljivk ni mogoča, hkrati pa vseeno omogoča sklepanje o vzročno-posledičnih zvezah na podlagi časovnega sosledja.

Iz podatkov, zbranih neposredno iz GPS-a in merilca pospeškov, sta raziskovalca sklepala o aktivnostih, ki so jih izvajali študenti. Dodatne informacije o stresu sta pridobila z vprašalnikom. Ugotovila sta, da imata telesna aktivnost in zadrževanje zunaj doma pozitiven učinek na raven stresa, medtem ko število delovnih ur na stres ne vpliva bistveno. Nepresenetljivim rezultatom navkljub je študija pomembna, ker širi možnosti izvedbe kvazieksperimentov z uporabo novih tehnologij.

Ob zajtrku se je FGF21 sproščal vajencu Franu in Andražu.