Slonje skupnosti in ceste prihodnosti

Mednarodna raziskovalna skupina je ugotovila, da se struktura socialne skupine afriških slonov na severu Kenije, kljub divjemu lovu, ohranja. V raziskavi trajajoči kar 16 let so primerjali sestavo socialne skupin slonov v treh obdobjih. Vsa obdobja so bila srednje do zelo bogata s hrano, v zadnjem obdobju pa je prišlo do porasta lova na slone.

Sloni živijo v matriarhalnih skupnostih. Starejše odrasle samice ponavadi predstavljajo glavna vozlišča v socialni mreži. A ravno najstarejše slonice so za divje lovce najbolj zanimive, saj imajo najlepše razvite okle. Zato bi ob porasti divjega lova in pobojev slonic lahko prišlo do razpada skupnosti.

Vendar so raziskovalci ugotovili, da potomke poginulih slonic uspešno zapolnijo vrzeli v socialnih skupinah. Vezi med materami slonicami in njihovimi potomkami so namreč zelo močne. Mlajše slonice v paru sledijo materam, tekom odraščanja spoznavajo družbene vezi in razmerja v skupini ter lahko že pri rosnih enajstih letih nadomestijo mater. Tako so v raziskavi ugotovili, da so se glavna vozlišča v skupini ohranila kljub temu, da se je zaradi neupravičenega lova v opazovani skupini zamenjalo več kot dve tretjini slonic.

Danes je prvi dan koledarske zime. Temperature so vsaj zjutraj blizu ničle ali pod njo, ceste pa zaradi megle mokre in spolzke. Rezultat obojega je hitro lahko tudi nevarna poledica. Slednji se izogibamo predvsem s soljenjem cest, o čemer je bilo govora tudi v zadnji oddaji Frequenza della scienza. Sol na cesti ima tudi določene slabosti, vemo namreč, da korozivno vpliva tako na ceste kot na avtomobile. Vseeno pa njena uporaba v zimskem obdobju še vedno ostaja neizogibna.

V prihodnosti pa cest morda ne bo več potrebno posipavati s soljo. To je pred kratkim najavila skupina raziskovalcev pod vodstvom Sede Kizilel. Poledico naj bi namreč preprečevale kar ceste same.

Ena izmed glavnih komponent asfalta je bitumen, vezivno sredstvo sestavljeno iz različnih ogljikovodikov. V preteklosti se mu je dodajalo razne polimere, da bi se izboljšalo mehanske lastnosti asfalta. V nedavni raziskavi pa so bitumnu dodali polimer, ki vsebuje sol kalcijev format. Sol se je iz asfalta počasi sproščala na površino in zaradi svojih lastnosti preprečevala poledico.

V laboratoriju se je izkazalo, da učinek preprečevanja poledice traja zgolj dva meseca. Vseeno pa se predpostavlja, da bi na cesti metoda lahko delovala več let. Poleg napredka v samem postopku izboljšave asfalta, bi bila v praksi pomembna tudi obremenitev, ki jo na njem povzročajo vozila. Obremenitev bi najverjetneje pripomogla k lažjemu in daljšemu sproščanju soli iz asfalta.

Slonje skupnosti in ceste prihodnosti sva odkrivala Zarja in vajenec Jure.