Sperminator vs. bakteriofag

Naše življenje je liga prvakov. Začnimo na začetku. Potrebni pogoj za uvrstitev v prestižno ligo je za večino semenčic prvo mesto v plavanju do jajčeca v disciplini prostega sloga. Spermij je sestavljen iz kompaktne glave in relativno dolgega repka. Že dolgo je znano, da se spermij z repkom podobno kot plavajoče bakterije poganja po tekočini.

Znanstvenika z univerze Purdue sta v decembrski izdaji revije Journal of Fluid Mechanics objavila pomemben članek o gibanju modelnih mikroorganizmov in semenčic v fluidih. V raziskavi sta med drugim povzela, da je sluz, ki obdaja semenčico na poti skozi ženski reproduktivni sistem, sestavljena iz bioloških polimerov in raznih suspenzij, zaradi katerih ima lastnosti nenewtonske raztopine.

V nenewtonovski raztopini zveza med silo, ki se na raztopino dovede, in izpodrinjeno količino ni linearna. V matematičnem modelu sta avtorja simulirala plavanje semenčice po takšnem fluidu. Ta se zaradi mahanja repka v neposredni okolici stisne tako, da zaplava skozi manj viskozno tekočino. Tako se giblje hitreje in za to porabi manj energije.

Nadaljnje raziskave na tem področju so zanimive, saj je neplodnost pri moških velikokrat povezana z mobilnostjo semenčic. Zanimivo je torej vedeti, kako okolje, po katerem te potujejo, vpliva na gibanje.

Znanstveniki bodo morali z naraščajočo odpornostjo na antibiotike v boju z bakterijskimi okužbami kmalu poseči po vsakem orožju, ki jim bo prišlo pod roke. Revija Science je prejšnji teden poročala o konferenci, na kateri so se raziskovalci in nadzorniki iz javnih ustanov, zdravniki in predstavniki biotehnoloških podjetij, zedinili glede naslednjega ukrepa za zdravljenje bakterijskih okužb. Bakterije bomo v prihodnosti najverjetneje uničevali tudi z virusi.

Poznamo namreč posebno skupino virusov, imenovano bakteriofagi, ki škodujejo samo bakterijam. Terapija z bakteriofagi je sicer znana že iz prve polovice dvajsetega stoletja, vendar se je v kapitalističnih državah z začetkom množične uporabe antibiotikov v štiridesetih letih njeno raziskovanje ustavilo. V Sovjetski zvezi in na Poljskem pa sta dva centra bakteriofagne terapije aktivna še danes in poročata o veliki uspešnosti v boju z bakterijami, tudi takimi, ki so odporne na številne antibiotike.

Pomembna prednost bakteriofagov je tudi ta, da so bolj selektivni od antibiotikov in zato ne škodujejo črevesni mikrobioti. Pomembno je poudariti, da bakteriofagi z mutacijami ne morejo postati človeški patogeni. Za prenos uspehov iz agarja v človeško telo je treba premagati še veliko težav.

Po nakupu ‘morning after’ tabletke sva o bakteriofagih razglabljala Maja in vajenec Matej