Črevesna milina

Dobro jutro v novo sezono Znanstvenih BritOFFov. Za današnje znanstvene novice predstavljamo študijo s pariške univerze Cité, ki nekatere potencialno škodljive vplive prehranskih emulgatorjev povezuje s spremembo bakterijske sestave črevesja. Kot možno rešitev so poskušali izboljšati imunsko odpornost črevesja, da bi se lahko spopadlo z nekaterimi bolj imunogenimi črevesnimi bakterijami. Svoje ugotovitve so objavili v reviji PLOS Biology.

Številne vrste organizmov bivajo v simbiozi. Nič drugače ni z bakterijami, ki bivajo v našem črevesju, in so za človeka načeloma ugodne, saj v okviru svoje presnove proizvajajo nekatere vitamine, razgrajujejo hrano in uravnavajo delovanje črevesnega živčevja. Zelo pomembno je, da črevesni imunski sistem teh mikroorganizmov ne napada, saj lahko imunski odgovor povzroča vnetje in upad v diverziteti bakterij, kar zmanjša funkcionalnost mikrobioma. Že vnetje črevesa je lahko samo po sebi boleče in neprijetno, povzroča izgubo apetita, drisko in krče. Nedavne študije kažejo, da lahko kronično vnetje vodi v nadaljnje metabolne okvare, kakršni sta sladkorna bolezen in debelost.

Za prostorsko ločitev med črevesjem in bakterijami je odgovorna sluz, ki obdaja črevesne celice. Skozi to se bakterije v običajnih razmerah ne prebijejo. Pretekli poskusi so pokazali, da lahko nekateri prehranski emulgatorji spremenijo sestavo sluzi, predvsem pa tudi črevesnega mikrobioma. Znanstveniki in znanstvenice so opazili, da se bakterijska sestava ob izpostavitvi nekaterim emulgatorjem lahko spremeni v smeri večje pogostosti bakterij, ki se sem ter tja po črevesnem soku poganjajo z bički. Takšna povečana mobilnost pomeni tudi, da se bakterije pogosteje prebijejo v plasti sluzi, kjer povzročajo vnetje.

Znanstvena ekipa je želela preveriti, ali lahko črevesni imunski sistem predhodno imunizirajo proti flagelinu, glavnemu proteinu v bičku. Zaradi tega bi imunski sistem bolj usmerjeno odstranjeval običkane bakterijske vrste. Testne miši s kompleksno črevesno mikrobioto so izpostavili prehranskim emulgatorjem, v drugem koraku pa so jim vbrizgali prečiščeni flagelin in sprožili odziv črevesnega imunskega sistema. Spremljali so, kako vnos emulgatorjev vpliva na sestavo mikrobioma. Zanimalo jih je tudi, kako imunizacija spremeni vnetni odziv v črevesju ter druge presnovne parametre, kot sta masa podkožne maščobe in krvni sladkor.

Z raziskavo je znanstvena ekipa najprej pokazala, da je po imunizaciji v vzorcih mišjega črevesja manj vnetnih poškodb tkiva, zmanjša se tudi vdor vseh bakterij v zaščitno sluz. Poleg tega je imunizacija spremenila sestavo črevesne mikrobiote, a se količina bakterij z bički ni bistveno zmanjšala. Znanstveniki in znanstvenice zato predvidevajo, da je imunizacija blagodejno vplivala na način, kako črevesni imunski odziv odstranjuje običkane bakterije. Posledično je vnetni proces manj škodljiv za črevesno tkivo. Zanimiva je tudi primerjava metabolnih procesov: imunizirane miši so imele po 19 tednih opazovanja bistveno nižjo telesno težo in maso podkožne maščobe v primerjavi z neimuniziranimi. Opazno nižja je bila tudi raven krvnega sladkorja na tešče. 

Znanstveniki in znanstvenice poudarjajo, da ostaja glede vloge imunskega sistema pri uravnavanju črevesnega zdravja še mnogo neznank, ki jih bodo morale nasloviti nadaljnje raziskave. Ni na primer jasno, kako imunizacija proti flagelinu prepreči vnetno dogajanje. Razmišljajo, da bi bilo lahko to posledica spremenjene celokupne sestave mikrobiote ali manjšega izražanja flagelina.

Kruli in krili Luka.