Kruha (z drožmi) in GABE!
O raziskavah mikrobioma organizmov ali ekosistemov se pogosto poroča skozi prizmo njihove sestave, redkeje pa beremo o njihovih funkcionalnih značilnostih. Raziskovalna skupina iz Italije je v reviji Microbiology spectrum objavila rezultate raziskave, v kateri je preučevala metabolne razlike črevesnega mikrobioma človeka v primeru, da ta uživa kvašen kruh ali pa kruh, ki je fermentiran z drožmi.
Študija je imela več korakov. Raziskovalna skupina je predhodno opravila mikrobiološko in biokemično analizo ter analizo hranilne vrednosti kruha, vzhajanega s kvasom, ter kruha, fermentiranega z drožmi. Slednji namreč poleg kvasovk vsebuje tudi láktobacíle in je zato bolj kisel. Obe vrsti kruha sta imeli sicer primerljive makrohranilne vrednosti, na ravni mikronutrientov pa je imel kruh z drožmi večji delež človeku neprebavljivega škroba kot tudi višjo hranilno vrednost, saj je fermentacija omogočila boljšo presnovo proteinov.
Za namen proučevanja presnovnih aktivnosti črevesnih bakterij je raziskovalna skupina uporabila gástrointestinálni simulátor. Gre za napravo, sestavljeno iz petih reaktorjev, ki posnema delovanje prebavnih organov ter na ta način omogoča in vítro spremljanje zaužite hrane, pa tudi sledljivost in ponovljivost eksperimenta.
Na začetku poskusov so raziskovalke in raziskovalci gástrointestinálni simulátor inokulírali s fekálnimi vzorci zdravih prostovoljcev in nato štirinajst dni vsak dan spremljali, kako se črevesni mikrobiom odziva na vnos kvašenega kruha ter kruha, vzhajanega z drožmi. Z metagenómsko analizo so spremljali vrstno sestavo mikrobioma, z analizo metabolítov oziroma presnovkov pa njegovo funkcionalno aktivnost, to je vrsto bioloških procesov, ki so potekali med prebavo.
Rezultati raziskave so pokazali, da tip zaužitega kruha ni drastično vplival na vrstno sestavo mikroorganizmov črevesja. Kljub enaki sestavi pa se je glede na to, ali je bil zaužit kvašen kruh ali kruh z drožmi, močno razlikovala funkcionalna aktivnost mikrobioma.
Kruh z drožmi je namreč v črevesnih bakterijah spodbudil nastajanje kratkih nasičenih maščobnih kislin, med drugim ocetne, propionske in maslene kisline, ki uravnavajo presnovo glukoze in maščob, prav tako pa zmanjšujejo vnetje ter oksidativni stres. Zaznan je bil tudi višji nivo ex novo prostih aminokislin in presenetljivo tudi višji nivo molekule GABA. GABA je nevrotransmiter, eden glavnih zaviralcev signalov med živčnimi celicami, ki niža krvni tlak in ima pomirjevalni učinek, preprečeval pa naj bi tudi nastanek sladkorne bolezni. Prav tako je bilo ugotovljeno, da zavira vnetni odziv imunskega sistema pri avtoimunih boleznih. Kruh z drožmi tako očitno pripomore k bolj zdravemu delovanju črevesnega mikrobioma.
Kruha in GABE! Oziroma za več GABE nasploh je Teja.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj