Preventivni presejalni programi
Danes bomo predstavile ugotovitve dveh raziskav, izvedenih v Severni Italiji in v Veliki Britaniji. Raziskovalni skupini sta ocenili, kakšne so posledice zamikov v izvajanju presejalnih programov za zgodnje odkrivanje raka dojk. Ugotovitev, da so zamiki v izvajanju programov vodili v odkrivanje bolj napredovalih rakov, kar sicer velja tudi za ostale rakave bolezni, je bila objavljena v revijah Future Oncology n ESMO Open.
Presejalni programi za odkrivanje raka dojk so namenjeni čim prejšnjemu odkrivanju raka dojk, ki ga lahko v zgodnjih fazah bolezni zdravimo manj agresivno in učinkoviteje ter z manj hospitalizacijami. Presejanje poteka z rednimi mamografijami – rentgenskim slikanjem, ki ga pri nas izvajajo v okviru programa DORA. V Veliki Britaniji so med marcem in julijem 2020 zaradi epidemije covida-19 popolnoma prenehali z izvajanjem takšnega programa, z zmanjšanimi kapacitetami pa je ta deloval še naslednje pol leta. V Italiji so za dva meseca popolnoma prekinili z izvajanjem programa, kasneje pa je ta prav tako deloval v zmanjšanem obsegu.
Raziskovalci in raziskovalke iz Velike Britanije so s patološkimi in radiološkimi metodami določali napredovanje in stadije pri 439 novoodkritih primerih raka dojk v obdobju od maja do oktobra 2019 in 2020. Število novoodkritih primerov raka je upadlo za štirideset odstotkov, za več kot trideset odstotkov pa se je zmanjšalo tudi število žensk z diagnozo raka dojk, postavljeno s pomočjo presejalnega programa. S takšnim programom so sicer pred epidemijo diagnozo postavili 43 odstotkom oseb.
Obe raziskovalni skupini sta ugotovili, da je število diagnoz raka in situ, torej primerov raka, ki so omejeni na primarno lokacijo v tkivu, upadlo. Poročata tudi, da se je povečalo število v bezgavke razširjenih primerov raka in prisotnost zasevkov primarnega raka v novih tkivih. Tudi pri stadijih je trend podoben. Primeri raka dojk so se leta 2020 odkrivali v kasnejših stadijih kot leta 2019.
Pri nas se je program DORA po dvomesečni prekinitvi leta 2020 sicer ponovno pričel izvajati v Ljubljani, z zamikom in v manjšem obsegu pa tudi v drugih presejalnih centrih in mobilnih enotah. Spodbudno je, da so v preteklem letu izvedli do sedaj največ mamografij, pri DORI pa sporočajo tudi, da je bila udeležba žensk v presejalnem programu lani že primerljiva z obdobjem pred epidemijo.
Zamike v preventivnih programih za odkrivanje raka dojk sta spremljali Klara in vajenka Ajda.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentarji
Bulšit. Podatki v danski študiji za obdobje 30 let kažejo, da mamografija nima nobenega pozitivnega učinka, razen seveda prepoznavanja samega.
Breast Cancer Screening in Denmark
A Cohort Study of Tumor Size and Overdiagnosis
https://www.acpjournals.org/doi/10.7326/M16-0270
Ergo, da se lahko onkologija potreplja po rami, koliko zivljenj je resila. Hmm, kje sem ze v zadnjem casu slisal za podobno logicno zaporedje? Za teste, ki rešujejo življenja? Mimogrede, študije, ki so na živalskih modelih preizkušale vnos mrnk v celico celo desetletje pred tekočim, so bile vzrok, da se te tehnologije ni uporabljalo in da nadaljnje raziskave na ljudeh niso bile odobrene. Razlog? Povišana smrtnost in obolevnost za rakom. Ummm.. Ali imamo podatke za ljudi...? No ja, no ne, nekaj je, bomo še videli, čas bo pokazal. Eeeem...
Coronavirus disease vaccine 2019 mimics lymph node metastases in patients undergoing skin cancer follow-up: a single-center study: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/34280870/
COVID-19 post-vaccination lymphadenopathy: report of fine-needle aspiration biopsy cytologic findings: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/34432391/
Regional lymphadenopathy after COVID-19 vaccination: review of the literature and considerations for patient management in breast cancer care: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/34731748/
Subclinical axillary lymphadenopathy associated with COVID-19 vaccination on screening mammography: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/34906409/
Pri presejalnih tesih je hkrati popolnoma zanemarjena škodljivost samega sevanja. Zanemarjen psihološki učinek diagnoze na kvaliteto življenja osebe. Zanemarjena škodljivost vseh sledečih posegov, ki so predstavljeni kot terapevtski. Res škodljivi in nevarni tumorji rastejo tako hitro, da tovrstni presejalni test nima učinka, lovijo se pa benigni tumorji, ki ne rastejo dovolj hitro, da bi ženski povzročili bolezen. Boljši indikator za nagnjenost bi bilo merjenje mlečne kisline v krvi. Po 50. letu boste ob obdukciji katerekoli umrle osebe našli z veliko verjetnostjo neko vsaj eno obliko tumorja, ker gre za v samem bistvu za metabolno okvaro v procesu celicnega dihanja (oziroma za kompenzacijo organizma ob zmanjsani razpolozljivosti energije za proces dihanja), ki jo kulturna okolica in sodoben slog zivljenja spodbujata. Medtem state of the art onkologija vneto in z veliko mero umetniske svobode brska za vzrokom v genih, da si lahko potem po zgledu Angeline Jolie zenske preventivno rezejo prsi ali pa odlocijo za gensko terapijo taksne ali drugacne sorte. Obsevanje in rezanje kot mehanski resitvi za manj priviligirane.
Anaerobicna glikoliza:
https://en.m.wikipedia.org/wiki/Warburg_hypothesis
Cancer-generated lactic acid: a regulatory, immunosuppressive metabolite?
https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3757307/
Komentiraj