Spreminjanje rastlinsko-opraševalskih spletov

Znanstvenice in znanstveniki so v raziskavi, objavljeni v reviji Frontiers in Conservation Science, preučevali življenjske združbe na obalah michiganskega jezera v ZDA. Gre za habitate peščenih sipin, ki se hitro spreminjajo, v zadnjih letih pa so tam opazili naravni upad ključne rastlinske vrste – Cirsium pitcheri. Raziskovalno skupino je zanimalo, kako upad ene vrste vpliva na ostale medvrstne povezave, natančneje na prisotnost in pogostost opraševalcev.

 

Rastlina Cirsium pitcheri  oziroma Pitcherjev badelj je v opazovanem okolju pogosta vrsta – s strani opraševalcev celo najpogosteje obiskana cvetoča rastlina. Obiskuje jo kar dvajset različnih žuželk, prav tako pa opraševalcem nudi hrano že v zgodnjem poletju, ko drugi viri hrane še niso na voljo. Ima torej pomembno ekosistemsko vlogo v združbi, zato jo uvrščajo med ključne vrste na območju obal Velikih jezer, kjer je tudi endemítska. V zadnjih letih pa so opazili njen številčni upad, kar raziskovalke pripisujejo predvsem močnim in vse pogostejšim nevihtam zaradi spreminjajočega podnebja. Te z lahkoto preoblikujejo habitate, kot so sipine, hkrati pa spreminjanje sipin zasuje rastlinske poganjke.

 

Raziskovalna skupina je tekom cvetenja bádlja v letih 2021 in 2022 določila devétnajst rastlinskih vrst in šéstinštírideset vrst opraševalcev. Beležili so cvetenje rastlin in število obiskov opraševalcev ter na podlagi pridobljenih podatkov izdelali shematske prikaze odnosov med vrstami. Ena žuželka ima namreč lahko več različnih opraševalcev. Pri tem so opraševalce po skupinah obravnavali glede na njihovo velikost in sistematsko skupino, rastline pa so združevali glede na tip cveta. Ključno rastlinsko vrsto C. pitcheri  so v diagramih obravnavali kot svojo skupino. 

 

Za primerjavo podatkov so se oprli na preteklo raziskavo o vrstnih splètih iz leta 2016. Potrdili so, da je C. pitcheri v letu 2022 številčno upadla, posledično so se spremenili tudi medvrstni odnosi opraševalcev in rastlin. Nekateri izmed opraševalcev badlja, določene vrste čmrljev in rumenoličnih čebel, niso iskali drugega vira hrane, temveč so iz združbe umaknili. Raziskovalna skupina je ugotovila, da se niso oblikovali novi medvrstni odnosi, razlika je bila le v naboru oprševalskih vrst, njihovi številčnosti in pogostosti obiska. Zaradi izginotja nekaterih opraševalcev, ki ne oprašujejo zgolj badlja, so druge žuželke – denimo dvokrilci – te rastline obiskovale pogosteje. 

 

Vloga ključne vrste Cirsium pitcheri je v primerjavi z ostalimi rastlinskimi vrstami glede na leti 2016 in 2021 močno upadla. Kot so pokazali rezultati, ni nujno, da se opraševalci na to spremembo uspejo prilagoditi. Tudi kratkoročna izguba opraševalca v združbi lahko vodi v zmanjšano razmnoževanje opraševane rastline, ki je že tako v upadu. Spremembe v medvrstnih odnosih opazovanega območja so zaenkrat kratkoročne, vendar znanstvena ekipa poudarja, da lahko takšna sprememba v ekološkem prepletu poveča občutljivost združbe za prihodnje motnje in vplive.

Badlje in čmrlje je preštevala Klara.

 

Vir slike: prirejeno po fotografiji članka in U.S. Fish and Wildlife Service