15 minut povolilne slave (raje protestov)

Aktualno-politična novica
22. 2. 2021 - 16.00

V četrtek, 18. februarja, je potekala skupščina Študentske organizacije Slovenije, v nadaljevanju ŠOS, kjer so se svetniki vseh štirih ŠOS-ovih entitet - Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, v Mariboru in na Primorskem ter Študentske organizacije lokalnih skupnosti oziroma ŠOLS - seznanili z delovanjem ŠOS in njenimi organi v preteklem letu. 

Na seji skupščine so potrdili tudi kandidaturo Andreja Pirjevca, študenta Fakultete za družbene vede, v nadaljevanju FDV, kot edinega kandidata za mesto predsednika. Vzdržano in proti je glasovala približno polovica svetnikov ŠOLS ter sedem poslancev ŠOU v Ljubljani. Odločitev nekaterih svetnikov ŠOLS obrazloži Sergej Praček, podpredsednik Kluba ajdovskih študentov.  

Na seji so med drugim potrdili finančni načrt ŠOS za leto 2021. V kontekstu sprejemanja proračuna ŠOU izstopa to, da je napoved prihodkov iz študentskega dela za ljubljansko organizacijo pri ŠOS-u za okoli 100 tisoč evrov višja v primerjavi s tem, koliko na ŠOU napovedujejo sami zase. Generalni sekretar ŠOS Alen Brkić je na seji objasnil, katere zadeve so trenutno odprte na sodiščih. Na upravnem sodišču teče postopek z informacijsko pooblaščenko, ker ŠOS ovira dostop do svojih letnih poročil, v teku je tudi tožba, ki jo je ŠOS vložila proti tedaj še študentu zaradi domnevne razžalitve ŠOS na socialnih omrežjih. ŠOS sklicev sej sicer ne objavlja javno, ponudbo Radia Študent za možnost prenašanja v živo pa je tedanji predsednik Klemen Peran zavrnil. 

Svojo kandidaturo za rektorja Univerze v Ljubljani je v preteklem tednu napovedal tudi profesor Igor Lukšič s Fakultete za družbene vede. Ta je poleg trenutnega rektorja Igorja Papiča zaenkrat edini kandidat. Protikandidat Igor Lukšič je v preteklosti že zasedal funkcijo dekana, dejaven pa je bil tudi v politiki kot predsednik Socialdemokratske stranke in minister za šolstvo in šport. O opredelitvi do rektorskega kandidata Igorja Lukšiča na seji študentskega sveta FDV več pove tamkajšnji član Nejc Laznik. 

Po spletnih volitvah v študentske svete članic Univerze v Ljubljani so, kot smo slišali, potekale konstitutivne seje svetov posameznih fakultet. Pričakujemo lahko, da bo novi Študentski svet Univerze v Ljubljani konstituiran v mesecu marcu, a je že sedaj prišlo do manjših zapletov pri nekaterih članicah. 

Na Fakulteti za pomorstvo in promet so volitve v študentski svet spremljale nepravilnosti,

Študentski sveti UL imajo nove izvoljence
 / 14. 2. 2021
prav tako je v preteklem tednu volilna komisija Študentskega sveta Univerze v Ljubljani, v nadaljevanju ŠSUL, prednostno obravnavala pritožbo enega izmed študentov, ki je hkrati tudi predstavnik Fakultete za pomorstvo v ŠOU in volitve razveljavila. Prepričljivi zmagovalci volitev in člani študentske skupnosti Trizob so glede dogajanja povedali naslednje: ’’Pritožba se po obliki, stilu in vsebini v večih točkah popolnoma ujema z ostalimi vlogami, ki jih pišejo pravniki, podpisujejo pa študentski funkcionarji. Z odgovorom na pritožbo smo pojasnili okoliščine in jasno predstavili kršitve s strani protikandidatov, ki se na vse pretege poskušajo predstaviti kot neodvisni, a več kot očitno delujejo po navodilih največjega poslanskega kluba v ŠOVZ. Ironično je, da nekateri člani istih skupin predstavljajo volilno komisijo ŠSUL, ki je o zadevi odločala.’’ Konec citata.

Spremljamo tudi volitve za dekanjo Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem. Predčasne volitve bodo potekale že jutri, redne pa v četrtek, 25. februarja. Edina kandidatka je dosedanja dekanja Irena Lazar, ki se poteguje za tretji mandat. Kot smo že poročali, nasprotuje Zakonu o visokem šolstvu, ki omejuje mandat na 8 let, češ da je ta člen začel veljati sredi njenega drugega mandata in se zato prvi in drugi mandat naj ne bi štela. V visokošolskem sindikatu so po drugi strani na podlagi komunikacije z več pravniki prepričani, da kandidatura ni zakonita in da je namen zakona jasen. 

V nadaljevanju navajamo pravno mnenje, ki ga je pridobil visokošolski sindikat: “Pravna stroka loči pravo retroaktivnost od neprave. O primeru prve bi lahko govorili, če bi zakon za nazaj razveljavil mandate, o primeru druge pa, če bi zakon določil, da z njegovo uveljavitvijo preneha mandat tedanjim nosilcem funkcij na univerzi. Ugotavljam, da v primeru FHŠ in drugih članic univerze ne gre niti za prvi niti za drugi primer, skratka ne gre za retroaktivnost.” Konec citata.

Ob tem poudarjamo, da so po naših informacijah študenti Fakultete za humanistične študije razočarani nad ravnanjem vodstva. O samem vzdušju na fakulteti ne morejo povedati nič lepega, bojijo se, da fakulteta potencialne nove študente odganja tudi z varčevalnimi ukrepi, ki krnijo študijski proces. Prav tako še vedno ostaja aktualen ukrep, po katerem bodo zaposleni plačani manj za opravljeno delo, v žargonu poimenovan faktorizacija, kar je visokošolski sindikat tudi izpostavil kot nezakoniti ukrep.

Pomembne menjave so se zgodile tudi na treh direktoratih Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Jana Javornik Skrbinšek je bila razrešena s položaja generalne direktorice direktorata za visoko šolstvo, Anton Baloh pa z mesta direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo. Vladne menjave izkušenih strokovnjakov z novinci sredi epidemije, ko je na udaru tudi šolstvo, so zaskrbljujoče.  

MIZŠ je na pobudo Komisije za enake možnosti na področju znanosti v omenjeni komisiji nadomestilo profesorja Igorja Pribca osumljenega spolnega nadlegovanja in zlorabe moči na delovnem mestu. Hkrati v Komisiji pozivajo, da se za raziskovanje problematike spolnega nadlegovanje v akademskem prostoru namenijo ustrezna denarna sredstva.

Pretekli teden smo končno dočakali zvišanje minimalne urne postavke. Ta je sedaj višja za 42 centov neto in znaša 4,98 evra neto. Nova postavka je začela veljati s petkom, 19. 2., kljub temu da bi se to moralo zgoditi že konec januarja. Delo opravljeno do 18. 2. bo tako obračunano še po stari postavki. Nekateri se ob tem sprašujemo, ali bo razlika, za katero smo bili prikrajšani, izplačana tudi za nazaj, ko bi to zvišanje že moralo veljati. 

Še kratek skok v tujino. V Beogradu so se študenti v preteklem tednu soočili z možno izgubo tako imenovanih Studentskih poliklnik, ki študentom že skoraj 100 let nudijo celostno zdravniško obravnavo. Te so namenjene le študentski populaciji podobno, kot imamo na Aškerčevi Zdravstveni dom za študente. Razlog za združitev z običajnimi zdravstvenimi domovi naj bi bila optimizacija zdravstva, vendar so danes študenti na samoorganizirani novinarski konferenci ministru za zdravje Zlatiborju Lončarju predali več kot 35.000 podpisov za ohranitev poliklnike.

Drugod po Evropi se še naprej odvijajo protesti. Protestom v Grčiji zaradi sprejetega šolskega zakonika

Spremembe v grških univerzitetnih zakonih
 / 16. 2. 2021
sledijo še protesti v Španiji. Tamkajšnji upor je zanetila aretacija glasbenika Pabla Hasela, ki se je po obsodbi na zaporno kazen zaradi vsebine reperskih besedil zatekel na univerzo Lleidi v Kataloniji. S tem dejanjem je želel opozoriti na napad svobode govora. Po njegovi aretaciji na univerzi je katalonsko združenje študentov pozvalo k protestom, ki so se do sedaj razširili tudi drugod po Španiji. Število protestnikov dosega več tisoč in ne zajema le študentov. 

ŠTUDENTSKI OBVESTILNIK

Člani in članice projekta V odsevu in projekta Virus bodo v sredo, 24. 2., organizirali spletni kongres o spolnem in duševnem zdravju znotraj LGBTQ+ skupine z naslovom Tabu or not tabu. Dotaknili se bodo teme diskriminacije zaradi spolne identitete, spregovorili o tem, kako identifikacija z LGBTQ+ vpliva na duševno zdravje in predstavili spolno prenosljive bolezni v povezavi z duševnim zdravjem. Prijave so možne do srede. 

SocioKlub vabi študentke in študente k bralnem seminarju na daljavo, na katerem se bodo spoznavali z nekaterimi osnovnimi Foucaultovimi deli in mislimi. Osnovni cilj bralnega seminarja bo razumevanje pojma oblasti, spoznati se bodo uspeli tudi z obširnim opusom od medicine do biopolitike in koncepcije znanosti.

Mladinski svet Slovenije razpisuje Nagrado MSS za najboljšo diplomsko in magistrsko nalogo s področja mladih za leto 2020. Prijave so možne do petka, 5. marca, prek spletnega obrazca. Priložiti je treba tudi izjavo, ki jo najdete v razpisu.

facebook twitter rss

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Prikaži Komentarje

Komentarji

Povezani so dost podn

Komentiraj

Stara, arhivska, spletna stran.