Volitve študentskih svetnikov
V zadnjih mesecih se je univerzitetna redakcija vrtela predvsem okoli študentskega organiziranja, ki predstavlja do neke mere vzporedno predstavniško strukturo univerzam in njihovim organom. Danes se bomo obrnili še k študentskim svetom. V Sloveniji je vzpostavljen tako imenovani dvotirni sistem študentskega predstavništva: na eni strani so v študentske svete visokošolskih zavodov imenovani stanovski predstavniki študentov. Po drugi strani so v študentske organizacije visokošolskih zavodov in študentskih zborov v Ljubljani, Mariboru in na Primorskem imenovani interesni predstavniki študentov. Delovanje teh dveh struktur je z namenom formalno ločeno, toda v praksi prihaja do prekrivanja.
V sredo, 10. februarja letos, so potekale volitve v študentske svete Univerze v Ljubljani. Zaradi epidemioloških razmer se je glasovanje prestavilo na splet, in sicer na aplikacijo Simply Voting. To podjetje, ki ponuja storitve spletnih volitev že od leta 2003, se ponaša z dejstvom, da je bila njihova prva stranka študentsko društvo, medtem ko danes storitve nudijo tako univerzam kot občinam, sindikatom in tako dalje. Plačljiva storitev Simply Voting je sicer le ena od opcij – študentski zbor ŠOU v Ljubljani je za tajna glasovanja znotraj zbora denimo izbral brezplačni Helios Voting.
Po naših neuradnih informacijah je Univerza v Ljubljani sicer obravnavala tako predlog za Simply Voting kot za Helios Voting, vendar pri slednjem ni bilo predložene okvirne cene, ker je storitev pač brezplačna, toda Univerza je predlog zavrnila kot pomanjkljivega. Informacijo bomo še preverili, saj bi bilo v primeru, da je šlo res zgolj za nesporazum glede cene, mogoče ob naslednjih volitvah premisliti tudi brezplačne opcije.
* Z Univerze so nam sporočili, da navedba ne drži. Da bi dosegli primerljivo raven storitev, pojasnjujejo, bi morali brezplačni Helios nadgraditi in zanj zagotoviti ustrezno infrastrukturo, kar bi bilo gotovo dražje, časovno pa neustrezno.
Na spletnih družbenih omrežjih se je na dan volitev začelo pojavljati precej objav študentskih svetov in fakultet, ki so opozarjale na tehnične zagate pri spletnem glasovanju. Nekatere fakultete so glasovanja ponovile po odpravi napak v sistemu. Z Univerze v Ljubljani so nam sporočili, da so po informacijah univerzitetne službe za informatiko v času volitev vse ključne storitve, ki so bile potrebne za njihovo izvedbo, uspešno delovale. Iz tega sklepamo, da je pri zagatah lahko šlo za sekundarne napake. Na eni od fakultet so recimo pomotoma omogočili glasovanje za več kandidatov, kot je po pravilih dovoljeno, pri čemer ni bilo mogoče izločiti neveljavnih glasovnic, kot bi bilo to mogoče pri običajnih volitvah. Zato je bilo treba volitve okoli 11. ure v celoti razveljaviti in ponoviti.
Z Univerze so še sporočili, da so bile volitve po različnih volilnih enotah izvedene ločeno. Prve so se začele ob devetih zjutraj, nekatere pa so se zaradi zunanjih vzrokov namesto ob 16. uri končale šele ob pol devetih zvečer. Potekale so brez ene same znane tehnične težave v informacijskih sistemih ali aplikacijah UL. Prav tako je bila zagotovljena napovedana tajnost volitev.
Na tej točkI bomo prešli od tehnikalij do vsebinske oziroma politične plati cele zgodbe. Prej omenjena ločitev struktur je po izkušnjah na mnogih fakultetah zgolj formalnost, v praksi pa je pogosto tako, da je obvladovanje študentskega sveta in tutorskega sistema zgolj sredstvo za obvladovanje mest v študentskih organizacijah. Tako študentski svet kot tutorstvo zagotavljata lažji dostop do novih generacij študentk in študentov, prav tako pa omogočata večji vpliv na študentska društva. Pogosto zato isti ljudje sedijo hkrati v študentskem zboru ali ŠOVZ, v akademskem zboru, v katerem so zbrani profesorji in študenti fakultete, v senatu, v študentskem svetu in delujejo v tutorskem sistemu.
Zgodi se tudi, da so študentski svetniki na eni strani in člani študentske organizacije na drugi strani med seboj ločeni, a v tem primeru lahko pride do poskusov izrivanja ene ali druge skupine. Konkreten primer smo letos lahko spremljali na Fakulteti za pomorstvo in promet, na kateri študentski svet zasedajo člani skupine Trizob, ki je politično neopredeljena oziroma ni privesek katere od skupin študentske organizacije, med katere spadajo Modri, Povezani in Zagon. V študentski organizaciji fakultete pa so prek skupine Pirati hegemonijo dosegli Povezani.
Letos so na omenjeni fakulteti Povezani, torej Pirati, poskusili prevzeti študentski svet. Informacija nas je na Radiu Študent dosegla v prvi vrsti zato, ker se je na naših naslovih znašlo sporočilo, v katerem se je nekdo identificiral kot študent Fakultete za pomorstvo in promet in kritiziral delovanje skupine Trizob. Z istega naslova pa je bilo poslano tudi sporočilo vodstvu fakultete, pri čemer pa se je oseba izdajala za novinarja Radia Študent in postavljala vprašanja glede transparentnosti delovanja skupine Trizob. Po naših informacijah ime in priimek osebe, ki je sporočila pošiljala, ne ustreza nobenemu obstoječemu študentu s te fakultete, najverjetneje pa gre za namišljeno osebo.
Kot pojasnjujejo v skupini Trizob so sprva nastali z namenom delovanja v ŠOVZ Fakultete za pomorstvo in promet (tedaj še pod imenom Šarki). Pred nadomestnimi volitvami v ŠOVZ za mandat 2019/2020 pa so se, kot pravijo, soočili z resnimi pritiski, grožnjami in celo poskusi podkupovanj, o čemer so obvestili vodstvo fakultete. A so na koncu, kot priznajo, podlegli pritisku in odstopili od kandidature. Dar Veter Larikov je pod listo Povezani nato postal poslanec s 5 glasovi, kasneje pa so se mu kolegi pridružili kot skupina Pirati.
V skupini Trizob trdijo, da so jih pred letošnjimi volitvami v študentski svet kontaktirale vodilne osebe iz Povezanih z namenom nameščanja kandidatov na mesta študentskih svetnikov, ko pa v Trizobu na poskuse podkupovanja niso pristali, se je nanje usul plaz diskreditacij in laži. Dekan Fakultete za pomorstvo in promet Peter Vidmar nam je zatrdil, da so z dosedanjim delom Trizoba zelo zadovoljni. Izvoljeni študenti so aktivno in redno sodelovali pri vseh sejah senata, upravnega odbora in komisije za študijske zadeve in komisije za kakovost, kjer imajo svoje predstavnike. Študentski svet ima, kot pojasnjuje dekan, tudi svoje stroškovno mesto, ki je pod neposrednim nadzorom finančne in strokovne službe fakultete, zato z vso gotovostjo trdi, da poslovanje poteka pregledno in zakonito.
V skupini Pirati, ki v imenu Povezanih trenutno obvladuje študentsko organizacijo Fakultete za pomorstvo in promet, so v odgovor na naša vprašanja zatrdili, da volitev v študentski svet ne morejo komentirati, ker gre za ločeno organizacijo. In to kljub temu da so za študentski svet kandidirali vsi trije člani Piratov: Damjan Čičić, Peter Karas in poslanec Povezanih Dar Veter Larikov. Sicer pa se od izsiljevanja, ki so ga po navedbah skupine Trizob izvajali pripadniki Povezanih, distancirajo.
Volitve v študentski svet Fakultete za pomorstvo in promet se je letos udeležilo rekordnih 39 odstotkov študentov, prepričljivo pa so zmagali člani skupine Trizob, ki so se za razliko od Povezanih jasno označili kot pripadniki te skupine tudi v samem volilnem obrazcu. S tem so vsekakor poslali sporočilo ljubljanskim šerifom, kot jim pravijo, ki so si skupino Trizob poskusili podrediti in so vztrajali pri tem, da je Fakulteta za pomorstvo in promet v domeni Povezanih.
Ustavimo se še pri celinski sceni, konkretneje pri Fakulteti za družbene vede, ki je lansko jesen izstopala po tem, da je skupino Modro za študente močno zamajala opozicijska skupina Zebre. Tako imenovano materno združenje, iz katerega izhaja lista Zebre, je javnosti poznano kot Lista demokratičnega študentstva, krajše LDŠ. Na volitvah v študentski svet, ki je na FDV po domače rečeno pretežno moder, je kandidatom LDŠ uspelo zasesti vseh sedem mest, za katera so kandidirali v sicer 20-članskem študentskem svetu.
Posebnost študentskega sveta FDV je sicer v tem, da prihaja do velikega prekrivanja med predstavniki študentskih organizacij in svetniki. Predsednik študentskega sveta FDV je denimo Kristjan Kos, sicer uradni pomočnik predsedstva ŠOU v Ljubljani, do nedavnega predsednik Odbora za visoko šolstvo in izobraževanje Študentske organizacije Slovenije in pripadnik Modrih. Dokaj očitno stopa v čevlje svojega starejšega brata Domna Kosa, ki je od svetovanja predsedstvu ŠOU sčasoma prešel višje do generalnega sekretarja ŠOS za skoraj 2000 evrov neto na mesec.
Sicer je bil leta 2016 Domen Kos izpostavljen tudi v seriji prispevkov portala Pod črto o tokovih denarja v študentskih organizacijah. Prek svojega Inštituta za politični menedžment je kot podizvajalec črpal javni študentski denar za raziskave. Prav pri omenjenem inštitutu je lani, po diplomiranju, Kristjan Kos tudi dobil zaposlitev, podobno kot pred njim Klemen Balanč, nekdanji modri predsednik ŠOS. Glede Kristjana Kosa se pojavljajo špekulacije, da bo poskusil zasesti mesto prodekana študenta na FDV.
Med starimi-novimi študentskimi svetniki zasledimo tudi Ivo Meršnik, s katero smo novinarji Radia Študent sicer v stiku kot osebo za stike z javnostjo ŠOU v Ljubljani. V prejšnjem mandatu je bila Meršnik predstavnica v študentski organizaciji FDV. Do letošnjih volitev je mesto v študentskem svetu zasedala tudi Mubina Vrtagić, ki je bila tedaj istočasno predsednica ŠOU v Ljubljani, vendar tokrat ni kandidirala za svetnico. Dosedanji stolček v študentskem svetu je proti LDŠ-u izgubil Rok Medved, sicer donedavnega modri poslanec ŠOU in trenutni član predsedstva ŠOU kot vodja resorja za socialo in zdravstvo.
Luka Čurković, pripadnik Modrih, je letos prav tako izgubil mesto v študentskem svetu proti LDŠ. Čurković je sicer prek napotnice sprva delal na Kampusu in nato v administraciji ŠOU, v javnosti pa je bil izpostavljen, ko se je leta 2018 pojavil posnetek, kako zasleduje kandidate opozicije na FDV. Med imeni, ki kažejo na prekrivanje univerzitetnih in študentskih struktur, je denimo še Rok Kofol, nekdanji predstavnik v Dijaški skupnosti Ljubljana in tudi sicer sodelavec ŠOU, ki je letos zopet postal svetnik v študentskem svetu.
Tako v areni študentskega organiziranja kot stanovskega zastopanja na fakultetah se očitno odvijajo boji med enimi in istimi skupinami. Morda bi bilo kaj drugače, če bi se uvedlo več pravil o neprekrivanju funkcij - na ŠOU tega v trenutni konstelaciji sicer ni mogoče pričakovati.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj