Republika Slovenija kot Zadnje dekle?

Postavimo se v pretesno kožo približno desetletnega mulca, katerega osrednja točka zanimanja je bila enaindevetdesetega leta prejšnjega stoletja rolka oziroma skejt. Podvozja slednjega so se, skupaj z ostalimi skejtarskimi komponentami, prešvercanimi iz enega izmed bližnjih skate shopov onkraj jugo meje, na mulčevo veliko začudenje imenovala enako kot s slovensko trobojnico okrašena penina, ki jo je njegov deda na začetku tistega junija postavil na vidno mesto kredence sredi dnevne sobe: Independent! »Fotr, moji aksli se imenujejo enako kot šampanc!« Tema slovenske osamosvojitve se po tem spoznanju ni več izgubljala v kategoriji »čez eno uho not, čez drugo ven«; nekega slovesnega večera pa jo je predsednik zaokrožil z besedami »Nocoj so dovoljene sanje. Jutri je nov dan.« Mulc - pa najbrž še marsikdo - si takrat ni mislil, da bo to frazo v naslednjih petindvajsetih letih v tolikšni meri doletela dejavnost, ki pritiče skejt podvozjem in se s slengom imenuje: GRIND, grajndanje, se pravi: mletje oziroma tudi premlevanje … A propos, smo v pričakovanju premiere predstave Republika Slovenija, ki se bo zgodila 20. aprila v koprodukciji Zavoda Maska in Slovenskega mladinskega gledališča. V slednje smo danes ob 20.00 vabljeni na »odprto vajo« oziranja na poosamosvojitveno obdobje kot igralci, statisti in predvsem financerji. Skupaj z avtorji bomo postali anonimni, ker »posameznik v tem kontekstu preprosto ni pomemben. Pomembna je drža(va)«, naša mat kurja ...

Od kurje matere pa h Kurji polti, tretji ediciji žanrskega festivala v organizaciji Slovenske kinoteke in Kinodvora, ki tokrat nosi naslov Zadnje dekle - kot odmev Godardove izjave: »Vse, kar potrebujete, da bi posneli film, sta dekle in pištola«. Ali je Godard ob tem citiral Griffitha, na tem mestu pravzaprav ni pomembno; kot tudi ne to, da lahko strukturno mesto pištole zaseda marsikaj – pomembno je, da bo tematska retrospektiva posvečena markantnemu ženskemu liku v grozljivki. Čeprav je v slednji tekom časa morilec privzemal različne podobe, npr. »morskega psa, megle, gorile, ptičev, sluzi itd.,« tako programski vodja retrospektive Maša Peče, »je njegova žrtev večno in prototipsko ženska«. Film v tem seveda le sledi sloviti formulaciji Edgarja Allana Poeja, da je smrt prelepe ženske »najbolj poetična tema na svetu«, in nasvetu dramatika Sardouja, ki ga je upošteval tudi Hitchcock: »Mučite ženske!«

Se v današnji otvoritveni projekciji Aldricheve mojstrovine ameriške gotike Kaj se je zgodilo z Baby Jane? in kultnega znanstvenofantastičnega B-filma Napad velikanke ZADNJE DEKLE znajde v vlogi rablja ali žrtve, pa nam bo namignila Maša Peče:

Izjava