Face in the Crowd

Rariteta v naših razmerih je paradoks. Pri 99% stvari, ki visoko kotirajo na ebayu, bodi to plošče ali video igrice, gre le za sekundarno redkost: prvotno so natisnili 1,000,000+ komadov, ki jih je folk (v veliki večini primerov so to bili otroci) nekoč kupil, odprl in bolj ali manj izrabil. V teh primerih je povpraševanje neposredno povezano s kvaliteto samega izdelka kot takega, in glavni faktor pri ceni je stanje, med mint in loose je razlika lahko par tisočakov. Najbolj redke in najdražje stvari, spet naj bo to plošče ali špili ali magar poštne znamke z napakami, so praviloma crap, in so kot tak hitro našle pot na odpad, dobesedno. Priznam, to, da nek izdelek širokega potrošništva obstaja samo v parih komadih, je nekaj najbolj fascinantnega in paradoksalnega za misliti, o tem lahko sanjarim in berem Wikipedia članke cel dan. Ampak fact is, if it's good it's not rare (unless you want a mint sealed copy), and if it's rare it's not good. Danes praktično ni izjem, saj če je nekaj res dober je dostopen v ponatisnjeni obliki. To, da eni hočejo umetno ustvariti rariteto mi gre na bruhanje. If you put a picture of it up on a website that a million people view and you only make five copies, you're a douchebag.