Pipe-Eye: Dream Themes

Flightless Records, 2021

Stranski solo projekti članov uspešnih glasbenih skupin se pojavijo v mnogih oblikah in z različnimi nameni. Lahko nakazujejo prihajajoč odcep člana, ponazarjajo njegovo težnjo po svobodnejšem izražanju ali pa so – tako kot v današnji Tolpi bumov – brezskrbne kreativne stvaritve, ki služijo zgolj samosvojemu obstoju. Projekt, ki se mu bomo posvetili danes, je delo Cooka Craiga, kitarista plodovitega psych rock šesterca King Gizzard And The Lizard Wizard, ki zdaj že več kot pol desetletja izdaja pod psevdonimom Pipe-Eye. Njegova četrta izdaja, skoraj popolnoma inštrumentalna Dream Themes, pa je nedavno – kot vse ostale – izšla pri matični založbi Gizzardov, Flightless Records.

Glasba / Tolpa bumov

King Gizzard & the Lizard Wizard: K.G.

Najbolj gizzardski album v Gizzversu

Erik Kerpan

 / 22. 12. 2020

Album se začne z edino neinštrumentalno skladbo, Chakra, pa še ta vsebujekar se da skopo besedilo. Ob igrivi glasbeni spremljavi sintetizatorjev, ki spominjajo na videoigre, in harekrišnovskega ploskanja Craig zgolj ponavlja naslov komada, skoraj kot bi recitiral mantro. Vdihnimo in izdihnimo, pripravljamo se na popotovanje onkraj realnega, pogled preusmerimo navznoter, ne vase, temveč v sanjajoči svet imaginarnih uvodnih špic Pipe-Eya.

Koncept Dream Themes je po avtorjevih besedah niz komadov iz uvodnih špic serij, ki ne obstajajo oziroma obstajajo v naših oziroma njegovih sanjah. Avtor je tudi sam priznal, da je bil koncept izmišljen post festum in da je glavni razlog za njim to, da se sliši kul. Ko imaš album, poln inštrumentalnih komadov, imaš kot avtor pač popolnoma odprte roke glede sporočilnosti in prav to odražajo humorni naslovi, na katere naletimo na Dream Themes. Od Detective Dogington pa do Ancient 5G Aliens – vsak nariše nasmešek na poslušalcev obraz, ko si ob igrivi glasbi predstavlja glavnega junaka izmišljene serije, ki vsak teden znova reši svet. Táko dodajanje tematike inštrumentalnim komadom s pomočjo humornih naslovov ni nič novega. Dva primera lahko najdemo že na naši regionalni sceni – progresivna metalca U$IŁ in nekdanje makedonske surferske pobaline Molokai. Kot U$IŁ in Molokai tudi Pipe-Eye naslovov ne uporabi za glavno poanto, temveč kot češnjo na dobro odigrani in kompleksno skomponirani glasbeni torti.   

Album Dream Themes je nastal na medenih tednih njegovega avtorja, ki jih je ta z ženo zaradi koronskega zaprtja preživel v domačem kraju. Čeprav je bil skomponiran v pičlih dveh tednih, je kohezija med komadi kljub njihovi zvočni raznolikosti izrazita. Žanrsko bi ga lahko popredalčkali v zabavni psihedelični rock z zdravo mero sintetizatorjev. Ti poleg kitarskih linij zavzemajo glavno melodično vlogo, ki bi po navadi pripadla vokalu. Vse skupaj zveni zelo soundtrackovsko, a ne kot dolgočasna glasbena podlaga, ki jo navadno preslišimo, temveč bolj ikonično, kot komadi, ki prerastejo svojo obstransko vlogo. 

Album je v svojem bistvu zabaven in neobremenjen, kar ga tudi dela zanimivega. Ne vsebuje nobenega glasbenega hvalisanja in ne služi nobenemu drugemu namenu kot zadovoljevanju kreativne potrebe svojega avtorja. Pipe-Eye je zgolj snemalni projekt, neobremenjen z živo izvedbo, promocijsko turnejo ali kakršnim koli drugim promocijskim pompom. Obstaja, ker si avtor želi, da je, in s svojo nevsiljivostjo predstavlja svež zrak v zatohlem svetu glasbenega hustlanja.