Gradonačelnik, can we have Plečnik in Celje?
Ljudska posojilnica, ki stoji na vogalu Vodnikove in Stanetove ulice v centru Celja, danes velja za najpomembnejšo zgradbo na Celjskem iz obdobja med obema vojnama. Celjski klerikalci so projektiranje zgradbe Ljudske posojilnice naročili pri že takrat uglednem arhitektu Jožetu Plečniku. Ta je pripravo načrtov zaupal svojemu študentu Vinku Lenarčiču, ki je še istega leta diplomiral prav iz projektiranja Ljudske posojilnice. Gradnja se je pričela v naslednjem letu in se v celoti zaključila do začetka tridesetih let. Najzanimivejši del zgradbe je njena velika dvorana, v kateri je z nekaj prekinitvami od prve polovice prejšnjega stoletja do avgusta letos deloval mestni kino. Letošnja izselitev kina je sledila menjavi lastništva Ljudske posojilnice iz leta 2020, ko je zgradbo kupilo žalsko podjetje Ograje Minis.
Kot pojasni direktor celjskega arhiva, Borut Batagelj, je projekt Ljudske posojilnice plod gospodarskega in ideološkega rivalstva med liberalnim in klerikalnim političnim taborom.
Središče družabnega življenja konservativnih Celjanov je postala velika dvorana Ljudske posojilnice, v kateri je sprva delovalo gledališče, že pet let po otvoritvi pa so dvorano prenovili in v njej odprli mestni kino Metropol. Vse do nemške okupacije je kino vodila ljubljanska alpinistka in podjetnica Pavla Jesih, ki se je leta 1936 preselila v Celje. V naslednjih letih je Jesih kinematografsko dejavnost iz Celja razširila na Ptuj, nato pa še v Ljubljano. Njena veriga kinematografov je delno razpadla z nemško okupacijo, dokončno pa z nacionalizacijo zgradbe Ljudske posojilnice po vzpostavitvi socialistične Jugoslavije.
V sedemdesetih in osemdesetih so v mestnem jedru obratovale kar štiri kinodvorane – dve v Kinu Union in po ena v Kinu Metropol ter Kinu Dom. Vse do konca osemdesetih let je Celje gostilo tudi Teden domačega filma, predhodnika današnjega Festivala slovenskega filma. Z razgibanim programom, ki je obsegal vse od jugoslovanskih uspešnic in filmov iz držav gibanja neuvrščenih do hollywoodskih produkcij, je festival v Celje vsako leto privabil okoli štirideset tisoč filmskih navdušencev.
Po osamosvojitvi se filmski festival preseli v Portorož, lastnica zgradbe Ljudske posojilnice pa je postala Deželna banka Slovenije. Skoraj desetletje pred zaključkom dolgotrajnega denacionalizacijskega postopka Kino Metropol leta 2002 postane prvi slovenski art kino, a mora zdaj konkurirati novemu multipleksu, ki istega leta zraste v nakupovalnem središču na obrobju Celja. Na trgu se tako obdrži zgolj eno leto, s tem pa za kratek čas svoja vrata zaprejo vse tri kinodvorane v mestnem jedru. Leta 2004 Kino Metropol ponovno oživi Društvo za ustvarjalnost Filter, ki je kinodvorano Ljudske posojilnice upravljalo vse do prve polovice letošnjega leta. Od leta 2005 je Kino Metropol del evropske art kino mreže in redno gosti tudi festivalske projekcije.
Večji del Ljudske posojilnice je po letu 2016, ko se je iz zgradbe izselila Banka Celje, ostal zapuščen. V njej sta se obdržala le kino in kavarna. Ko postane jasno, da bo Deželna banka Ljudsko posojilnico prodala, so v zavodu Hiša kulture Celje in Društvu Filter pri celjski mestni občini začeli lobirati za občinski odkup zgradbe. Pripravili so idejno zasnovo celovite obnove Ljudske posojilnice, ki bi jo preuredili v kulturni center z eno gledališko in dvema kinodvoranama. Arhitekturni izris projekta sta pripravila arhitekta Lenart Piano in novoizvoljeni celjski župan Matija Kovač, ki je takrat opravljal funkcijo mestnega svetnika.
Kljub angažmaju celjskih kulturnikov se mestna občina leta 2020, ko se je zgradba prodajala za tri milijone in pol, ni odločila za nakup Ljudske posojilnice. S pojasnili glede odstopa od predkupne pravice so bili na mestni občini skopi. Pisno so nam odgovorili, da je za nakup konec leta 2020 v letnem proračunu zmanjkalo denarja. Razlogov, zakaj je bilo denarja premalo ravno za nakup Ljudske posojilnice, ne pa tudi za več drugih nepremičnin, ki jih je mestna občina kupila v tistem obdobju, v občinski upravi niso navedli. Z istim vprašanjem smo se tako obrnili na Matijo Kovača. Z njim smo govorili v obdobju pred drugim krogom županskih volitev, po katerih je na mestu župana zamenjal Bojana Šrota.
Zgradbo Ljudske posojilnice je konec leta 2020 kupilo žalsko podjetje Ograje Minis, ki je osnovo za svoje današnje premoženje pridobilo z dobavo in postavitvijo protimigrantske panelne ograje na državni meji v času vlade Mira Cerarja. Podjetje Minis je od začetka spornega poslovanja z državo leta 2015 do danes od ministrstva za notranje zadeve in zavoda za blagovne rezerve prejelo več kot devet in pol milijona evrov. Kot je poročal Dnevnik, se Minis zdaj usmerja v trgovanje z nepremičninami.
Po prevzemu lastništva zgradbe Ljudske posojilnice je Minis v prostorih nekdanje banke najprej uredil pisarniške prostore, ki jih zdaj oddaja v najem. Sledila je prenova kavarne, nato kinodvorane. Novi lastnik mora pri obnovi in vzdrževanju kinodvorane ter zunanjosti zgradbe upoštevati smernice spomeniškega varstva in sodelovati z Zavodom za varstvo kulturne dediščine. Nekatere Celjane je v zadnjih mesecih zato zmotil vpadljiv napis in okrasitev pročelja Ljudske posojilnice. Spletni komentatorji se na omrežju Facebook sprašujejo »ali bi tudi v Ljubljani Plečnikove zgradbe okrasili v takšnem stilu?« Preverili smo pri konzervatorki Urški Todosovski Šmajdek iz celjske izpostave Zavoda za varstvo kulturne dediščine.
Julija letos se je iz zgradbe izselil Kino Metropol. Kljub začetnim zatrjevanjem, da je izselitev zgolj začasna in bo trajala do zaključka obnove dvorane, je jeseni postalo jasno, da se art kino in Društvo Filter v prostore dvorane Metropol ne bosta vrnila. Z dvorano po novem upravlja oktobra letos registrirano podjetje Plečnikov vogal, ki je prav tako kot podjetje Minis v lasti Bojana Plohla. Novi lastniki so se v obnovljeno dvorano odločili pripeljati bolj komercialen kino program z občasnimi stand-upi in koncerti, kot bo jutrišnji nastop Helene Blagne. Že na predvečer uradne otvoritve prenovljene dvorane Metropol in tik pred drugim krogom županskih volitev so iz dvorane v živo prenašali enourni pogovor Aljuša Pertinača z zdaj že nekdanjim celjskim županom Bojanom Šrotom.
Ozadja izselitve art kina in Društva Filter iz dvorane Metropol ni želel komentirati nihče od vpletenih. Rešitev za celjski art kino je poiskala mestna občina, ki je Društvu Filter v upravljanje ponudila prenovljeno malo dvorano nekdanjega Kina Union s petinsedemdesetimi sedeži, v kateri kino deluje od letošnjega poletja.
Zastopnik Društva Filter, Samo Seničar, sicer tudi novoizvoljeni mestni svetnik Levice in Kovačev strankarski kolega, izjave ni želel dati. Pisno je sporočil, da so v društvu z novo dvorano zadovoljni in da v njej neokrnjeno izvajajo redni filmski program in festivalske projekcije. Tako Seničar kot Kovač pa sta se strinjala, da bo majhnost dvorane v prihodnje lahko predstavljala težavo pri izvedbi programov filmske vzgoje za celjske osnovne in srednje šole.
Kovač v svojem županskem mandatu obljublja ureditev in odprtje novega kulturnega središča urbanih Celjanov.
Če tak poglejaš, kua za en politični tabor bojo pa tti urbani Celani?
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj