Nesmrtnost - ubiti očeta ali zamrzniti možgane?
Nesmrtnost ostaja večna tema znanosti, umetnosti in tehnologije. Na tej tematiki je nekaj, kar v ljudeh vzbuja neskončno zanimanje, hrepenenje in strah. Skorajda vseeno je, katero kulturo ali civilizacijo in katero ero zgodovine vzamemo pod drobnogled, vedno bo kdo govoril o nesmrtnosti.
Seveda pa je nesmrtnost tako radikalno odprt pojem, da lahko desetim ljudem pomeni sto različnih stvari, od najbolj ohlapnih in metaforičnih do banalno materialističnih. Na letošnjem literarnem festivalu Fabula, kjer so si za temo oz. fokus izbrali prav to zmuzljivo nesmrtnost, so se znašli pred zanimivo in nerešljivo uganko, kako namreč iz te zmešnjave konotacij skonstruirati svoj pregled literarnih “nesmrtnosti”. V poštev pridejo vse kulture, vse literature sveta, vse nesmrtnosti.
Zaključni dogodek festivala - če je izbran pazljivo in pomenljivo - poveže tematske niti in zariše obrise odgovora na vprašanja, ki jih odpira jedrna problematika dogodka. Takšen pečat na letošnjo Fabulo stiska pogovor z ruskim pisateljem Viktorjem Jerofejevom, ki ga bo jutri v Klubu Cankarjevega doma povezoval dr. Andrej Stopar. Jerofejev je znan predvsem po svoji disidentski drži v pozni Sovjetski zvezi in drznih, včasih vratolomnih literarnih spustih v imaginarij ruske in sovjetske ideologije (polavtobiografski roman Dobri Stalin) ter ekscesnih prikazih sodobnega ruskega življenja (roman Ruska lepotica).
Kako se življenje in delo Jerofejeva vpisujeta v in zaokrožata tematiko letošnje Fabule, nam je orisala vodja festivala in urednica Manca G. Renko:
Jerofejev je s tem ali ob tem, ko je uničil diplomatsko kariero svojega očeta, simbolično ubil tudi svojega “ideološkega očeta” - sovjetsko ideologijo ali - lahko rečemo - kar simbolno projekcijo “strička Stalina” samega. Vodja festivala ta “dvojni uboj” komentira z navezavo na avtobiografijo Dobri Stalin:
Na kratko še o formatu in specifikah jutrišnjega pogovora s pisateljem:
Z nesmrtnostjo pa se bodo spoprijemali tudi v knjigarni Kulkul, kjer se bo v torek, 14.3., urednik Aleš Šteger pogovarjal s književnikom in specialistom klinične mikrobiologije Alojzom Ihanom o zadnji knjigi slednjega z naslovom Čas nesmrtnosti: Smrt v dobi bionike. O tem, kako intimno poznavanje znanosti in medicine bogatí njegovo videnje nesmrtnosti, nam je Ihan zaupal naslednje:
In še glede večnega vprašanja, ali se lahko o nesmrtnosti več naučijo umetniki od znanstvenikov ali znanstveniki od umetnikov:
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj