V soju odrskih luči

Drage poslušalke in poslušalci, pozdravljeni v Kulturnih novicah. Pretekli četrtek in petek so v gledališču Glej na oder stopili mladi gledališki ustvarjalci, ki so zaenkrat še dijaki in ljubiteljski gledališčniki. Na dvodnevnem gledališkem festivalu Generacija generaciji sta se premierno predstavili dve Glejevi produkciji, ljubljansko premiero pa je doživela predstava dijakov Prve gimnazije Maribor. Na predstavah in pogovorih sta bila naša poročevalca Metod in Brina. Metod opiše prvo predstavo, Pride tak dan, pride tako leto, pride tak pajk, ki je bila odigrana v četrtek.

Izjava

Izjava

Festival Generacija generaciji je del evropskega projekta FuN!. Mladi avtorji imajo ob pomoči mentorjev svobodo pri oblikovanju vsebine, ki pa jo predpisuje projekt. Tematike so poleg vprašanj spola vključevale tudi okoljsko krizo in družbeno vključenost. 

Izjava

Mladi, ki jim je festival namenjen, so predvsem dijakinje in dijaki, ki se s teatrom šele spoznavajo, pravi Remeta.

Izjava

Predstavi Pride tak dan, pride tako leto, pride pajk je naslednji dan sledila predstava #HOTDONKI, ki so jo ustvarili in odigrali dijakinje ter dijak gledališke šole Prve gimnazije Maribor. O predstavi, ustvarjeni po motivih Dôn Kihóta za Prvi oder Prve gimnazije Maribor, smo se pogovarjali z eno od avtoric, Petjo Golec Horvat.

Izjava

Svoje duševne težave, stiske, slabo samopodobo so avtorice predstave povezale s škodljivimi vsebinami, večinoma tistimi, ki jih najdemo na zaslonih računalnikov in telefonov. V predstavi se nastopajoči v pasti moderne tehnologije ujamejo kar dobesedno, ko se spotikajo ob računalniške kable na tleh odra. Tako je tudi pri tej predstavi izpostavljena predvsem njena gibalna raven.

Izjava

Na gibanje igralk in igralca je vplivala tudi oblika Glejevega odra. Ta se namreč od mariborskega Prvega odra zelo razlikuje, saj je ožji in predvsem globlji. Zato, pravi Golec Horvat, v izvajanju gibalne predstave nikoli ne preklopiš na avtopilota, saj vsakokrat igraš v odnosu do prostora.

Za petkov večer nam je ostala še predstava Infratanko, ki pa je v nasprotju s prejšnjo skoraj popolnoma odvisna od specifičnega prostora, torej gledališča Glej. Predstavo so ustvarile štiri študentke, sicer tudi Glejeve hostese. Kako so se spoznale, pove članica skupine, Petja Rozman.

Izjava

Infratanka je meja med gledališkim odrom in gledalkami, med hostesami in publiko. Predstava je namreč zasnovana tako, da nas avtorice, ki so obenem tudi hostese, popeljejo po prostorih Gleja, kakor je za hostese običajno, vendar naša pričakovanja hitro subvertirajo. Gledalke, razdeljene v skupine, v preddverju spremljamo hostesi, ki si s klepetanjem krajšata čakanje na začetek predstave. V garderobi nas med prevzemanjem plaščev ena od hostes napade z doživljajsko monodramo. V temnem koridorju pod sedeži v dvorani pa nekaj minut poslušamo avdioposnetek,, sestavljen iz posnetkov vaj in priprav na predstavo. Ob tako nekonvencionalno zasnovani predstavi – oziroma predstavi, zasnovani na poigravanju s konvencijami – smo ustvarjalke vprašali, kaj je bila pri pripravah njihova največja skrb.

Izjava

Predstava se konča precej klasično, z gledalkami, sedečimi na dvoranskih sedežih, in nastopajočimi v soju odrske luči. Kljub temu pa igralke ostajajo v prvi vrsti hostese. Ena od njih ustavi dogajanje na odru, da lahko pospremi obiskovalca, ki želi oditi iz dvorane. Avtorice so tako prevzele dvojno vlogo – igralk in hostes.

S predstavo Infratanko je letošnji festival Generacija generaciji zaprl svoja vrata. Naslednje leto bodo na oder stopile nove generacije, letošnje pa imajo pred sabo ŠtudenTeater. Kdaj jih bomo srečali na odrih profesionalnih gledališč, pa je le še vprašanje časa.

V Gleju sta mlade generacije gledala Metod in Brina.

___

foto v naslovnem kolažu: Marijo Zupanov, David Orešič