Za stripovske navdušence
Pozdravljeni v zadnjih Kulturnih novicah tega tedna, v katerih se bomo sprehodili po svetu stripa. To sredo se je namreč v Kinu Šiška odvil 61. ljubljanski bazar stripov v organizaciji Društva ljubiteljev stripa Stripoholik. Na njem so zbiralci in prodajalci obiskovalcem ponudili tako nekoliko starejše klasike kot tudi novejše stripovske izdaje. Dogodek, ki je privabil starejše in mlajše navdušence, se je včasih odvijal enkrat mesečno, zdaj pa ga organizirajo približno trikrat na leto.
Že pri prvi mizi smo enega od prodajalcev povprašali o njegovih zbirateljskih začetkih.
Ostali prodajalci so prav tako že več let zvesti zbiralci stripov. Med njimi je tudi sedanji predsednik Društva Stripoholik, Tomaž Bobnar, ki pravi, da so društvo pred skoraj dvajsetimi leti ustanovili z namenom druženja, izmenjevanja ter prodajanja stripov na bazarjih. Bobnar tako omeni še, da je Stripoholik nekaj časa izdajal tudi istoimenski fanzine. Ta je vseboval predstavitve raznovrstnih stripovskih avtorjev ter njihovih narisanih junakov, pa reportaže z raznih stripovskih festivalov in, seveda, tudi nekaj kratkih stripov.
Za mizami sredinega bazarja so se pred prodajalci bohotili kupi najrazličnejših stripov, med najbolj prepoznavnimi tisti o Alanu Fordu, Asterixu in Obelixu ter Tintinu. Med slovenskimi smo lahko prelistali po najbolj znanih delih Mikija Mustra. Kot so se stripi razlikovali po naslovih in žanrih, je bil bogat tudi njihov jezikovni nabor, predvsem ni manjkalo angleških, francoskih in italijanskih ter, nekoliko starejših, srbohrvaških. Ob množici tujih stripovskih imen se vprašamo, kakšno pa je stanje današnjega slovenskega stripovskega trga, ki ga na kratko predstavi Bobnar.
Katere založbe pa te stripe izdajajo?
Pristopili smo še do enega člana društva, Matevža Babuderja, ki pritrjuje Bobnarju, da je izdaja stripa v porastu, a pri tem izpostavi, da gre le za specifično vrsto stripov.
Četudi so nekoliko zahtevnejši, izdaja nemainstreamovskih stripov v Sloveniji narašča. Kot so cene nabite za potrošnike, je njihova izdaja tudi za založnike velik finančni zalogaj.
Med sogovorniki so najbolj priljubljeni predvsem stripi francoske in italijanske produkcije. Kljub temu, pripomni Babuder, ne gre zanemariti niti superherojskih stripov.
Za konec pristopimo še do prodajalca in ustanovitelja celjske Striparne Oblaček, Boštjana Večka.
Večko izpostavi tudi dejstvo, da se v Sloveniji izdaja večinoma tuje avtorje, slovenski so zelo redki.
Čeprav se je bazar v sredinih večernih urah zaključil, vse stripofile Društvo Stripoholik na svoji facebook strani redno obvešča o novih stripovskih izdajah in dogodkih.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj