Intelektualne scene
Minuli teden je Inštitut za delavske študije, krajše IDŠ, otvoril nov letnik zdaj že tradicionalnih predavanj o družbenokritičnih temah. Predavanje je potekalo v PLAC-u na Linhartovi v sredo ob 19. uri, v istem terminu vsak teden pa so napovedana tudi preostala predavanja. Tema letošnjega cikla so intelektualci in njihova družbena vloga.
IDŠ so sicer ustanovili člani in članice Delavsko-punkerske univerze, krajše DPU, leta 2014. Takrat se je njihovo delovanje razcepilo na strankarsko politično udejstvovanje v Iniciativi za demokratični socializem in IDŠ kot duhovnega naslednika dejavnosti DPU.
Na uvodnem dogodku so štiri prispevke predstavili Arne Kušej, Nejc Kralj, Ivana Maričić in Andraž Levstek, vsi tudi aktualni člani programskega odbora IDŠ. Zakaj so intelektualci pomembni za levo politično misel, razloži Kušej.
Dogodek je tako zajemal štiri predavanja. Kušej je sprva predstavil Marxovo in Engelsovo razliko med fizičnim in umskim delom ter poudaril njeno dvoumnost glede na dihotomijo ekonomske baze in nadstavbe. Nato je Kralj obravnaval vlogo in zagate izobražencev v zgodnjih letih Sovjetske zveze, Levstek je predstavil Gramscijevo teorijo intelektualcev, Maričić pa je med drugim govorila o konceptu kulturnega kapitala. Skupni imenovalec večine prispevkov je bil ta, da je šlo za zgodovinske preglede, a kot pojasni Kralj, jih ni težko povezati s sedanjostjo.
Kmalu postane jasno, da gre – v nasprotju s kapitalisti, ki poosebljajo težnjo kapitala po samooplajanju – pri izobražencih za temu sicer sorodno, a ne povsem enako težnjo. Za njeno konceptualizacijo Ivana Maričić uporabi teorijo kulturnega kapitala francoskega paramarksističnega sociologa Pierra Bourdieuja.
Tu imamo torej očrt teorije, kako pride do tega, da se intelektualci sprevržejo v reakcionarno silo in zagovarjajo obstoječe razmere. Maričić napoveduje, da bodo tematiko podrobneje obravnavali na enem od sledečih predavanj.
V enem od štirih avtorskih prispevkov je bil omenjen Antonio Gramsci, vodja italijanske komunistične stranke v času fašizma in pomemben mislec trdovratnosti kapitalizma. Skušal je odgovoriti na vprašanje: če je kapitalistična liberalna demokracija že tolikokrat razočarala, zakaj potem ljudje še vedno pristajajo nanjo? V naših krajih se je za razlago tega fenomena pod vplivom sovjetskega in kasneje francoskega marksizma učvrstil koncept ideologije, sam Gramsci pa uporablja soroden koncept hegemonije. Prostovoljni pristanek na obstoječe razmere – oziroma hegemonija – pa zahteva intelektualne zagovornike tega stanja. Oziroma, kot pojasni Andraž Levstek:
S tem vprašanjem pridemo do neke vrste problema distinkcije. Kako ločiti med »slabimi« izobraženci, ki parazitirajo na obstoječem družbenem redu – pa naj ga podpirajo ali pa nominalno obsojajo –, in »dobrimi« intelektualci, ki opravljajo nujno analizo sodobnosti? Kot pojasni Kralj, je predpostavka, da je teorija v splošnem smislu nekaj preživetega, zgrešena.
Intelektualci so torej za levico nepogrešljivi, generični antiintelektualizem pa je zabloda. S tem pa problema distinkcije nismo še razrešili, ampak smo ga samo premestili. Kritika intelektualcev je namreč prav tako nepogrešljiva. Ta problem je mogoče rešiti na dva načina. Prvi je samozanikanje – intelektualec si reče, da je sicer intelektualec, a s tem delavskemu razredu povzroča škodo; reče si, da bi bilo bolje, če ga ne bi bilo, in tako dalje. Drugi način pa je, da se razmeji od slabih, tradicionalnih intelektualcev. Kot pojasni Levstek, se je s tem ukvarjal tudi Gramsci.
Od predavateljev na IDŠ-jevih nadaljnjih dogodkih tako pričakujemo, da bodo upravičili svojo intelektualnost. Intelektualci, ki kritizirajo intelektualce, a to počnejo s pozicije teh istih intelektualcev, namreč s samozanikanjem spodkopavajo lastno poanto. Hkrati pa se morajo ustrezno razmejiti od »slabih« intelektualcev. Gramscijeva ločnica med tradicionalnimi in organskimi intelektualci je neprepričljiva, če ni vsebinsko podkrepljena z razliko med generično umsko dejavnostjo in materialno analizo dejanskosti. Jasno je, da kritiko izobražencev lahko izrekajo le tisti, ki prakticirajo slednjo.
Že pojutrišnjem je na sporedu drugo predavanje cikla, ponovno v PLAC-u ob 19. uri. Na njem bo sindikalist in profesor sociologije Gorazd Kovačič predaval o intelektualcih v primežu razredne razslojenosti in raznolikosti akademskih kultur. Se ga.
Foto: IDŠ
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj