Mega razsežnosti kadrovskih menjav
Za nami je prva četrtina leta in več kot dva tedna priporočene samoizolacije med štirimi stenami. Premaknila se je ura in fiktivno podaljšala dan, vendar tega morda niste opazili, ker so jo elektronske naprave premaknile namesto vas. Elektronske naprave pa niso vsemogočne, na kar želi opozoriti današnji svetovni dan varnostnega kopiranja podatkov ali World Backup Day, ki se je leta 2011 začel praznovati na iniciativo nekaj podjetij, ki so, milo rečeno, potrošnikom le želela prodati svoje izdelke. Opomnik je kljub temu vreden omembe, glede na karantenske okoliščine ter obilico časa, ki ga v veliki večini zapravimo prav pred računalniškimi zasloni.
Na lokalnih zaslonih se je pojavila novica o imenovanju Mateja Šarca za vršilca dolžnosti direktorja Slovenske filharmonije, ki ga je z odločbo imenoval sveži minister za kulturo Vasko Simoniti. Prejšnjo direktorico Marjetico Mahne je ob koncu svojega opravljanja tekočih poslov razrešil že Zoran Poznič, prejšnji minister za kulturo. Mahne je bila avgusta 2018 imenovana za direktorico s strani takratnega ministra za kulturo Antona Peršaka, nadomestila pa prejšnjega direktorja Damjana Damjanoviča, čigar odstop so zaposleni zahtevali s stavkami in protestnimi shodi. Damjanovič je sicer prejšnji teden postal vršilec dolžnosti generalnega direktorja direktorata za ustvarjalnost na Ministrstvu za kulturo, nadomestil je odstavljeno Marjeto Pečarič. Novice o dogajanju v Slovenski filharmoniji v slovenskih medijih nepovezano curljajo na plano že od lanskega leta. Bivši minister Poznič je razrešitev Marjetice Mahne namreč napovedal julija 2019, uradni razlog za njegovo prvo ponudbo “častnega odstopa” oziroma odhoda v pokoj ali razrešitev s funkcije pa je bil finančna izguba zavoda, predvsem v letu 2018.
Mahne je predlog že takrat zavrnila z razlogom, da so rdeče številke, s katerimi naj bi razpolagala ona, drugačne od tistih, o katerih je govoril Poznič. Prav tako se ji kot edini argument za odstavitev dejstvo, da je zavod imel izgubo, preprosto ne zdi dovolj. O izgubi je bil minister tudi obveščen, zanjo pa je bil pripravljen tudi finančni načrt sanacije. O tem je pisala tudi v odprtem pismu nekdanjemu predsedniku vlade, Marjanu Šarcu, in Dejanu Židanu, predsedniku stranke SD, kjer je omenjala koruptivne posege strankarskih združb v stabilnost “najpomembnejše nacionalne institucije”. Mahne je na rednem ocenjevanju dela vodstva med zaposlenimi po koncu sezone 2019 dobila 78-% podporo. Glasovanja se je udeležilo 73 % zaposlenih. Predstavniki zaposlenih v Slovenski filharmoniji, ki so vključeni v sindikat SVIZ in Glosa, so na podlagi tega Pozniča pozvali k preklicu napovedi o razrešitvi.
Zgodba pa se nadaljuje. Oktobra lani je Mahne začela postopek predčasne razrešitve enega izmed svojih dveh pomočnikov Klemna Hvala, umetniškega vodje orkestra Slovenske filharmonije. Kot razlog je navedla, citiramo, “da gre za ravnanja, ki bi lahko vrgla senco na Slovensko filharmonijo, ki zmanjšujejo njeno kredibilnost in povzročajo škodo pri odnosih s partnerji.” Kaj točno je nakazovala, morda govori dejstvo, da je bila zoper Hvala v istem času vložena tudi kazenska ovadba s strani Borisa Šinigoja, nekdanjega direktorja Slovenske filharmonije ter zastopnika društva Komorni godalni orkester te iste ustanove, ki je prejel pritožbe s strani članov društva. Razlogi za ovadbo so finančne narave, saj so bančni izpiski društva pokazali nepojasnjene transakcije, nenavadne nakupe opreme ter prenose sredstev z društvenega na osebni račun. Hvala je na svet Slovenske filharmonije podal pritožbo nad sklep o razrešitvi.
Mahne je na novembrski seji sveta Slovenske filharmonije, ki ga vodi Boris Rener, in strokovnega sveta Slovenske filharmonije, ki ga vodi Andrej Petrač, dobila nezaupnico ter takojšen poziv k odstopu. V skupni izjavi obeh svetov so bili kot razlogi navedeni onemogočanje dela umetniškega vodje, težave in napake pri vodenju Slovenske filharmonije, pa tudi netransparentnost situacije, glede na razlike med izjavami za javnost in resničnim dogajanjem. Decembra 2019 je Ministrstvo za kulturo direktorici Mahne poslalo seznanitev s predčasno razrešitvijo. Razlogi za razrešitev z Ministrstva za kulturo naj bi bili po poročanju Dela v nekaterih točkah enaki kot sklepi obeh svetov. Sicer pa razrešitev ministrstvo utemeljuje z drugim odstavkom 38. člena Zakona o zavodih, po katerem je “pristojni organ dolžan razrešiti direktorja, če so podani kateri od zakonskih razlogov za razrešitev.” Poznič je sklep o razrešitvi Mahne izdal 9. marca, v zadnjih dneh, ko je še opravljal tekoče posle. Ob razrešitvi direktorice mandat poteče tudi umetniškima vodjema, ki delujeta ob njej, torej Borutu Smrekarju in Mateju Bekavcu, slednji je s 1. januarjem nadomestil Hvala. Takšne menjave pa destabilizirajo delovanje ustanove.
Z nastopom novega vršilca dolžnosti pa je bila včeraj objavljena tudi novica, da je Komisija za preprečevanje korupcije sprožila preiskavo zoper Svet Slovenske filharmonije zaradi suma nezakonitega in neetičnega ravnanja pri obravnavi pritožbe Klemna Hvale. Tej je svet namreč kategorično ugodil in tako odpravil odločitev takratne direktorice, s tem pa mu je tudi zagotovil prejemanje polne plače, čeprav dela ni več opravljal. Svet naj bi pri obravnavi pritožbe ravnal v nasprotju s postopkovnimi določbami Zakona o upravnem postopku, s Hvalom tudi komuniciral ter se dogovarjal za oblikovanje odločbe njemu v prid.
Mahne je v januarskem intervjuju za Dnevnik govorila o ozadju izvora gonje po njeni razrešitvi. Ko je odklonila honorar bivši pevki Rosani Jarm koncertnega zbora za delo, ki ga ni opravljala, je Jarm proti Slovenski filharmoniji sprožila tožbo ter od ministrstva in predsednika sveta Slovenske filharmonije Renerja zahtevala odstop direktorice. Jarm je bila sicer zadnja leta zaposlena kot skrbnica zasebnega notnega arhiva pri uršulinkah, ki ga je vzpostavil Mirko Cudermana, nekdanji umetniški vodja Slovenske filharmonije s pomočjo Javnega sklada za kulturne dejavnosti Republike Slovenije ali JSKD, saj naj bi bil omenjeni arhiv v javnem interesu.
Med JSKD in Slovensko filharmonijo sta se tako leta 2016 na pobudo Cudermana sklenila dogovor o sodelovanju institucij ter pogodba o zaposlitvi Rosane Jarm v arhivu. Takratna direktorja omenjenih ustanov sta bila Igor Teršar in Damjanovič. Teršar je eden izmed članov sveta Slovenske filharmonije, proti kateremu je bil včeraj sprožen postopek Komisije za preprečevanje korupcije, sicer pa je uslužbenec direktorata za ustvarjalnost pri Ministrstvu za kulturo (katerega vršilec dolžnosti je prejšnji teden postal bivši direktor Slovenske filharmonije Damjanovič, kot smo opozorili na začetku Kulturnih novic). Mahne omenja kot enega glavnih akterjev v tej igri Petra Bohinca, ki je bil do nedavnega vodja kabineta ministra Pozniča in ki je tudi član stranke SD. O tožbah, uperjenih proti Slovenski filharmoniji, same institucije ni obveščal, predstavljal pa naj bi določene interese v stranki, ki bi na izpraznjeno mesto direktorja želeli postaviti Dejana Prešička, bivšega ministra za kulturo, razrešenega na začetku leta 2019 zaradi domnevnega mobinga uslužbencev na Ministrstvu za kulturo.
In to je le ena izmed sag o vedno novih vršilcih dolžnosti kulturnih zavodov, ki smo jim priča v zadnjem času. Komentar na dogajanje v Slovenski filharmoniji poda novinarka Špela Kožar.
Kožar nadaljuje s komentarjem na kadrovanje strank, ki se ne ozirajo na profesionalne kompetence kandidatov, temveč na njihovo politično pripadnost. Omeni še nedavni menjavi direktorjev zavodov v Tehniškem muzeju in v Slovenskem narodnem gledališču Opera in balet Ljubljana.
Na novi Zakon o interventnih ukrepih glede pomoči samozaposlenim v času koronavirusa so se zvrstili odzivi. Društvo Asociacija opozarja, da je treba zakon dopolniti po načelih debirokratizacije, utilitarnosti in zaupanja. Opozarja, da so s poudarjanjem vračanja pomoči z zamudnimi obrestmi kulturniki kriminalizirano obravnavani že vnaprej, poleg tega pa lahko javni seznami prejemnikov pomoči, ki so se znašli v finančni stiski, delujejo sramotilno. Med pomembnejšimi dopolnili poudarjajo predvsem komplikacije pri izračunavanju prihodkov za pridobitev ali vračanje pomoči, ki specifik honoriranja samozaposlenih v kulturi ne razumejo. Situacijo samozaposlenih v kulturi ter ukrepov vlade komentira Kožar.
S pozivom k preureditvi pogojev za izplačilo izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka začenja apel vladi ter odgovor Ministrstvu za kulturo tudi skupina Pomoč samozaposlenim v kulturi v času Kovid-19. Poziv predlaga, da bi se kot osnovo za določitev pomoči namesto po posameznih mesecih ali polletjih raje preračunalo glede na mesečno povprečje prihodkov v letu 2019. Vendar pa k temu pogoju predlagajo tudi varovalko minimalnega dohodka. Podrobneje pojasni Miha Zadnikar, ki je sodeloval pri pripravi poziva.
Ena izmed točk poziva predlaga tudi možnost brezobrestnih kreditov, ki bi pomagali pri izvedbi projektov v tem in sledečem letu.
Se bo pa vsako področje kulture soočalo s svojimi in specifičnimi problemi pri izpadu projektov, ki bodo najverjetneje tudi dolgoročnejše narave. Informacijo o tem, kakšne so napovedi glede slovenskega filma, na kratko posreduje Kožar.
O tem, kako urejajo situacijo z izpadi delovanja med glasbenimi izvajalci institucije v tujini, razmišlja Zadnikar.
Poziv skupine za pomoč samozaposlenim pa izpostavlja tudi prekarne med prekarnimi. Zadnikar omeni, katere oblike dela sodijo v to skupino, poudari pa še, da bo skupina svoje delo nadaljevala tudi v prihodnje.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj