uprizoritvena umetnost za zaprtimi vrati
Pozdravljamo vas v torkovih dolgih Kulturnih novicah! Kulturna scena se zaradi trenutne zdravstvene krize sooča z omejitvami delovanja lastnih praks. Gledališča, teatri in drugi zavodi za posredovanje uprizoritvenih umetnosti tako ta čas še držijo zaprta vrata ali so, bolje rečeno, zaprti za lastnimi vrati. Nelagodje ustvarjanja v kulturi in prekarni položaj uprizoritvenic in uprizoritvnenikov sta na tapeti redakcije za kulturo in humanistiko skorajda vsakodnevni temi že vsaj od začetka uveljavitve ukrepov za zajezitev covida-19. Zaradi prepovedi združevanja večjega števila ljudi so gledališča in teatri že od 7. marca brez gledalcev, vsaj v neposredni obliki, saj so nekateri teatri izvajanje svojih del tekom obdobja karantene preselili na spletna mesta.
Protikoronski ukrepi se postopoma dvigujejo oziroma prilagajajo, pri čemer še vedno ostaja nejasno, kdaj in kako točno bodo gledalci zopet lahko stopili v stik z uprizoritveno kulturo v živo. Zdravstveni ukrepi še veliko bolj kot na gledalce vplivajo na delovanje umetnikov samih, saj je vsak izmed delov ustvarjalnega procesa vezan na večjo skupino ljudi, skupni prostor za vajo in navsezadnje prostor izvedbe predstave.
Zanimalo nas je, kako se z omenjenim problemom soočajo uprizoritvene ustanove pri nas, zato smo za komentar prosili direktorja Slovenskega mladinskega gledališča Tiborja Miheliča Syeda, ki nam je predstavil trenutno stanje v mladinskem gledališču.
Do prekinitve projektov je prišlo že na začetku razglasitve epidemije, zato nas je zanimalo, ali se bodo projekti izvedli na prostem.
Tudi iz Plesnega teatra Ljubljana, krajše PTL, sporočajo, da se držijo Odredbe vlade RS o prepovedi zbiranja na javnih prireditvah v javnih prostorih zaprtega tipa v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 16/20 in 18/20) in svojih dejavnosti še ne izvajajo aktivno. Poklicali smo direktorico in producentko zavoda Živo Brecelj, ki nam je v e-pošti povedala, da se je program PTL-ja s prepovedjo in ukrepi zoper covid-19 definitivno sesul in da so morali poiskati alternativne termine za njegovo izvedbo. Citiramo: “Že od začetka epidemije se dogovarjamo in prerazporejamo predstave na jesenski čas. Na jesen, zimo in po vsej verjetnosti v drugo leto, v kolikor bodo financerji, kot je to drugod po svetu, to dovolili brez rezanja sredstev. Odpadle so številne predstave v naši produkciji, gostovanja v Sloveniji in v tujini ter delavnice s tujimi koreografi. Posledično so tudi premiere le-teh do konca julija nemogoče, kar velja predvsem za participatorne projekte.” Konec citata.
PTL je po starem načrtu v juniju nameraval izvesti UKREP, že sedmi bienalni festival plesnih perspektiv domače in tuje plesne ustvarjalnosti. Dogovorjeno je že bilo sodelovanje plesnih umetnic in umetnikov iz evropskih držav Avstrije, Nemčije, Češke, Madžarske, Belgije, Norveške in Švedske, pa tudi iz Tunizije, Madagaskarja, Južne Koreje in Hong Konga. Citiramo: “Ker se datumi približujejo in je brez navodil ter odprtja mej in delujočega turizma organiziranje vsekakor onemogočeno, že načrtujemo, da bomo v tem primeru festival izvedli v treh sklopih.” Konec citata. Prvi sklop bo vseboval domače in nekatere avtorje iz sosednjih držav in se bo odvil junija letos na zunanjih lokacijah, če bo zbiranje v teatru še prepovedano. Drugi sklop bo izveden jeseni ali med zimo, tretji pa šele junija prihodnje leto. Vse to pa zagotovo šele po odprtju mej.
Odkar so zaprli teater, na spletu ponujajo oglede plesnih predstav iz arhiva. Na novo pa so zasnovali projekt Ples(ni) prepih, namenjen raznoliki zainteresirani publiki, z namenom prispevati k boljšemu razumevanju sodobnega plesa. Na voljo so namreč ogledi predstav, po katerih se lahko gledalci preizkusijo v ustvarjalnih izzivih in se preko Zooma pogovarjajo o idejah, dojemanjih in razumevanju določene predstave z avtorji in ustvarjalci le-teh.
Živa Brecelj je izpostavila, da je sodobni ples, tako kot gledališče, živa umetnost, ki potrebuje žive izvajalce in živo publiko, zaradi česar v PTL-ju menijo, da spletne predstave niso in ne morejo nadomestiti sporočila in izkušnje dejanskih predstav izvedenih na odru in pred občinstvom. Citiramo: “Naša želja in namen je vsekakor prijavljeni program realizirati v celoti z obilico prilagajanja, saj je v našem programu 60 % mednarodnega in tudi projekt z ranljivimi skupinami – upokojenci, ki zahteva še večji premislek v sami izvedbi. Če to ‘zaradi višje sile’ ter Covid-19 razmer in prepovedi ne bo mogoče, bomo program izvedli z zamikom in ko nam bodo razmere to omogočale in nam bo dovoljeno. Potrudili se bomo projekte prilagoditi trenutnim situacijam, saj, kot se sedaj napoveduje, plesne predstave z večimi izvajalci ne bodo dovoljene … plesna dejavnost pa brez tega skoraj ni mogoča …” Konec citata.
Med pomembne akterje slovenske sodobne plesne scene spada tudi produkcijski zavod En-Knap, ki obratuje že od leta 1994. Mednarodno plesno skupino En-Knap je leto prej pod okriljem festivala Klapstuk v belgijskem Leuvenu ustanovil Iztok Kovač, od leta 2009 pa zavod upravlja Center kulture Španski borci. Govorili smo z umetniškim vodjo Iztokom Kovačem in ga vprašali o trenutnem postopanju tega mednarodno uveljavljenega produkcijskega zavoda in edinega stalnega ansambla za sodobni ples pri nas.
Do kakšnih programskih sprememb je prišlo v En-Knapu, nadaljuje Kovač:
Program je torej prestavljen na jesen, kako pa je s partnerskimi projekti?
Lahko bi rekli, da se nahajamo v času pogoja možnosti novega pojmovanja uprizoritvenih umetnosti, ki nastaja zaradi omejitev zdravstvene krize. Normalni ali predhodni način posredovanja umetniških praks je načeloma nujno vključeval gledalca v neposredni fizični obliki. Komentar poda Kovač:
Za Kulturne novice je v zaprta vrata teatrov zijala KajaV.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj