Soočanje z vojno
Poslušate tretjo oddajo v ciklu Migration in real life, v katerem predstavljamo različne zgodbe migrantov in beguncev. Ta oddaja je prva od dveh, posvečenih življenju ukrajinskih beguncev, ki so zaradi ruske invazije zbežali v Varšavo; med vsemi državami je Poljska namreč sprejela največ ukrajinskih beguncev. Medtem ko bomo v naslednji oddaji govorili o delu ukrajinskih umetnikov pred in med vojno, se danes posvečamo stiskam prebežnikov in kako, če sploh, jim je bila izkušnja selitve na Poljsko olajšana.
Svojo izkušnjo sta z nami delila dva družbena delavca v Varšavi in tri ukrajinske begunke.
Rusija je 24. februarja 2022 začela z obsežno invazijo na Ukrajino. Takoj za tem so Ukrajinci v velikem številu začeli zapuščati svoje domove in bežati iz države. V letu 2022 naj bi samo Poljska po podatkih Agencije Združenih narodov za begunce oziroma UNHCR sprejela več kot milijon in pol ukrajinskih beguncev. Od februarja do novembra 2022 se je populacija Rzeszówa, največjega mesta na jugovzhodu Poljske, povečala za petdeset odstotkov, Varšave za petnajst odstotkov, Krakova za triindvajset in Gdanska za štiriintrideset odstotkov.
Po poročanju Agencije Združenih narodov za begunce je do januarja 2024 iz Ukrajine prebegnilo več kot šest milijonov ljudi, od katerih jih je Poljska sprejela skoraj šestdeset odstotkov. Poljska je skoraj dvema milijonoma ukrajinskih beguncev odobrila začasno zaščito, od tega jih je do januarja 2024 na Poljskem ostalo približno devetsto šestdeset tisoč.
O odzivu poljske države na ukrajinski begunski val smo se pogovarjali z Witekom Hebanowskim, predsednikom in soustanoviteljem neprofitne nevladne organizacije The Other Space Foundation. Ta se že od leta 2006 ukvarja z vprašanji demokracije, človekovih pravic, multikulturnosti, med drugim tudi s kulturnimi projekti, ki jih izvajajo v sodelovanju z migranti.
Poljska se je z navalom ukrajinskih migrantov spoprijela s pomočjo sistema finančne pomoči za gostitelje beguncev, ki še vedno deluje, čeprav v manjši meri in bolj selektivno kot na začetku. Witek verjame, da je prav ta sistem preprečil nastanek tako imenovane migrantske »krize«.
Kot vsak sistem torej tudi ta ni bil popoln, saj je vse begunce obravnaval enako, ne glede na njihovo materialno ozadje in stopnjo vojnega uničenja v domačem kraju. Vseeno je ta oblika državne pomoči pomembno pomagala zlasti tistim beguncem, ki jih ob pobegu iz Ukrajine niso pričakali znanci ali prijatelji, ki bi jih gostili pri sebi doma ali jim kako drugače pomagali s selitvijo. Ukrajinska umetnica Olena Kuliš v Varšavi ni imela nobenih poznanstev. Sem se je preselila zgolj zato, ker je bilo to najbližje veliko mesto na Poljskem. Olena opiše izkušnjo prebega iz ukrajinskega Dnipra na Poljsko z mamo in dvema hčerama.
Olena podrobneje opiše sistem nastanitev in kako je izvedela zanj.
Ukrajinski begunski val pa se je začel že ob začetku ruske agresije nad Ukrajino leta 2014, torej osem let pred rekordnimi številkami, ki jih je povzročil začetek obsežne invazije februarja 2022. Tudi prej opisani sistem za sprejem in nastanitev ukrajinskih beguncev je Poljska uvedla šele leta 2022, ob občutnem povečanju števila ukrajinskih prebežnikov. Še pred obsežnimi migracijami v tujino so Ukrajinci zavetje pred vojno iskali znotraj države. Ukrajinske oblasti ocenjujejo, da je bilo od začetka konflikta leta 2014 do oktobra 2023 notranje razseljenih skoraj 5 milijonov Ukrajincev.
Marina Siliakova se je iz vojno prizadetega domačega Donecka najprej preselila v Harkov, drugo največje ukrajinsko mesto, ki se nahaja na severovzhodu države. Kasneje se je s starši preselila v Varšavo.
Marinina družina je na Poljsko prebegnila tako zaradi vojne kot ekonomskih razlogov, za ta korak pa so se odločili že pet let pred obsežno invazijo Ukrajine. Tako je imela Marinina družina popolnoma drugačno izkušnjo s pomočjo ob selitvi na Poljsko kot Ukrajinci, ki so tja pribežali po februarju 2022, ko je Evropska unija uveljavila status začasne zaščite in pomoč ukrajinskim beguncem.
Poleg prej opisanega poljskega sistema nastanitev in finančne pomoči poljskim gostiteljem je marca 2022 Poljska po direktivah Evropske unije vpeljala status začasne zaščite, ki Ukrajincem omogoča bivanje in dovoljenje za delo v državah EU. O statusu začasne zaščite smo govorile z Mario Beburia, ki se je v Varšavo iz Odese preselila leta 2014. Maria je trenutno zaposlena v fundaciji Ocalenie, eni največjih varšavskih fundacij za pomoč beguncem, ter je soustanoviteljica skupnostno-solidarnostnega centra Sončnica, h kateremu se bomo vrnile kasneje.
Ob prihodu na Poljsko si je status začasne zaščite uredila tudi Olena, ki opiše, kaj ji ta omogoča.
Ukrajincem je tako legalno bivanje na Poljskem za čas vojne omogočila evropska in državna oblast. Hitro se je pri pomoči beguncem organizirala tudi civilna družba. Po invaziji pred dvema letoma je Maria s prijatelji ustanovila prej omenjeni skupnostno-solidarnostni center Sončnica oziroma Słonecznik, ki deluje v prostorih varšavskega Muzeja moderne umetnosti in ukrajinskim beguncem nudi različne oblike pomoči. Maria predstavi aktivnosti centra.
Słonecznik gradi skupnost preko delavnic in drugih aktivnosti, The Other Space Foundation, ki je bila omenjena na začetku oddaje, pa deluje nekoliko drugače. Fundacija in njen soustanovitelj Witek Hebanowski, v svojem delu poudarjajo sodelovanje z migranti in njihovo samoorganiziranje ter aktivno udeležbo v različnih projektih. Eden takih projektov je IMI Radio, ki so ga pod okriljem fundacije ustanovili leta 2015. Na tej radijski postaji oddaje kot prostovoljci soustvarjajo migranti iz šestintridesetih držav, tudi Ukrajine.
Witek in Maria opišeta še nekaj drugih primerov angažiranosti prebivalcev Varšave.
Ob materialni pomoči pa Witek izpostavi, da je bilo ključno tudi zbiranje informacij o različnih oblikah pomoči. Med najbolj zastopanimi je bila psihična podpora, ki so jo nevladne organizacije nudile beguncem.
Kaj hitro so se poleg poljskih iniciativ organizirali tudi sami Ukrajinci. Zaradi ogromnega števila ukrajinskih prosilcev za status začasne zaščite so morali na mestnih uradih čakati tudi po več dni, zato so se ponekod organizirali kar sami in uvedli sistem dežurstva. Svojo izkušnjo angažiranja in prostočasenja beguncev na mestnem uradu deli Ella Štika, ki se je iz Kijeva v Varšavo preselila z mamo in sinom.
Še preden je Ella dni preživljala na varšavskem mestnem uradu, se ji je življenje v Ukrajini, kot mnogim, februarja leta 2022 obrnilo na glavo. Takrat se je s prijatelji in družino v avtu odpravila na pot proti Varšavi.
Ella si je Varšavo tako izbrala ravno zaradi prijateljev, ki so tu živeli in ji ponudili pomoč.
Ne glede na finančno pomoč in velikodušnost gostiteljev pa je bila ta nastanitev začasna rešitev. Ko je postalo jasno, da vojne ne bo hitro konec, so si morali tako prišleki, ki so najprej živeli pri tujih gostiteljih, kot tisti, ki so bivali pri prijateljih, poiskati stalnejše prebivališče. To je Ella, tudi zaradi svojega znanja angleščine, kar hitro našla.
Čeprav Ella pri najemu stalnega bivališča ni imela težav, pa Olena pravi, da mnogi najemodajalci ne želijo oddajati tujcem. Kot eno izmed olajševalnih okoliščin pri najemu stanovanja Olena izpostavi znanje poljskega jezika, ki pa se ga tudi sama še uči.
Ker znanje poljščine omogoči hitrejšo integracijo, se je učenja lotila tudi Ella, pri čemer jo podpira tudi institucija, pri kateri je zaposlena.
Poleg znanja poljskega jezika je za uspešno integracijo v tujo državo ključna tudi zaposlitev. Ella zaradi svoje socialne mreže tudi z iskanjem dela ni imela težav.
Kot pravi, so se mnogi ob selitvi v Varšavo znašli v slabšem finančnem položaju. Tudi Olena, ki s svojim umetniškim delom ne pokrije vseh stroškov življenja na Poljskem. Zato ji pri tem pomaga tudi mož, ki zaradi vojnega stanja ne sme zapustiti Ukrajine. Marina, ki se je na Poljsko preselila leta 2017 in sprva opravljala fizična dela, pa se trenutno lahko preživlja s svojo umetnostjo in povezanimi dejavnostmi. Vseeno je morala za zadosten zaslužek svoje dejavnosti razširiti od analognih kolažev, ki jih ustvarja v svoji umetniški praksi.
Zaposlovanje Ukrajincev se je, kot pravi Witek, Poljski dobro obneslo, saj so pridobili hudo potrebno mlado delovno silo.
Čeprav je mnogo Ukrajincev na Poljskem delalo že pred invazijo, pa takrat zaposlovanje tujih delavcev pogosto ni bilo urejeno, pove Marina.
Ko so se leta 2022 začele množične migracije Ukrajincev, se je podpora poljske države in družbe okrepila. Težko pa bi bilo pričakovati, da se bo prvotni zagon ob pomoči beguncem ohranil dlje časa. Kako se je odnos v zadnjih dveh letih spremenil, vprašamo Mario.
Tudi Olena opaža, da se je odnos Poljakov do Ukrajincev v dveh letih spremenil.
Ella je imela z integracijo lažjo izkušnjo, saj je nekaj ljudi poznala že pred selitvijo, prav tako pa se je lahko povezala z judovsko skupnostjo v Varšavi.
Pri integraciji med ostale šolarje ni imel večjih težav niti njen takrat petletni sin.
Kljub večinoma pozitivnim izkušnjam sogovork Marina izpostavi neprijetno izkušnjo z delovnega mesta.
Enostavnost integracije je tako v določeni meri odvisna od socialnega in ekonomskega zaledja posameznika. Če se te razlike poznajo že pri ukrajinskih beguncih, ki imajo relativno podobno kulturno ozadje kot Poljaki, je problem še zaostren pri migrantih iz Severne Afrike in Bližnjega vzhoda. Ti poskušajo na Poljsko večinoma vstopiti prek belorusko-poljske meje. Maria izpostavi problem rasizma v odzivu poljske družbe na različne skupine migrantov.
Ravno z naštetimi problemi se ukvarjajo na delavnicah v organizaciji skupnostnega centra Słonecznik.
Čeprav je integracija ukrajinskih beguncev v Varšavi zaradi raznih oblik pomoči in dela iniciativ v veliki meri uspešna, si večina Ukrajincev želi vrnitve domov.
Takoj, ko se bodo razmere v državi stabilizirale, se nameravajo v Ukrajino vrniti tudi Marina, Olena in Ella.
Naše sogovornice si po poročanju Agencije Združenih narodov za begunce upanje za vrnitev v Ukrajino delijo z osemdesetimi odstotki ukrajinskih beguncev. Povratek bo mogoč, ko bo v državi zagotovljena varnost, medtem pa je Evropska unija že podaljšala veljavnost statusa začasne zaščite, ki po novem velja do leta 2025.
V naslednjih oddajah cikla se bomo posvečali življenju in delu ukrajinskih umetnikov, ki so se zaradi vojne preselili v Varšavo. Poleg Poljske pa se v okviru cikla Migration in real life odpravljamo še v Bosno in Hercegovino ter Srbijo.
Cikel oddaj o izkušnji beguncev in priseljencev je del projekta Display EU, ki ga financira Evropska unija. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorjev in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Generalnega direktorata za komunikacijska omrežja, vsebine in tehnologijo. Evropska unija in Generalni direktorat zanje ne moreta biti odgovorna.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj