Borba se nastavlja
V Srbiji so pred skoraj tremi tedni izvedli redno izredno ceremonijo volitev, ki je dala nič kaj presenetljive rezultate – tokrat razen na parlamentarnih tudi na lokalnih volitvah. Slavila je Srbska napredna stranka, ki jo od lani le še neformalno vodi predsednik države Aleksandar Vučić. Znova si je v parlamentu zagotovila absolutno večino. Vučić je zmago razglasil tudi na volitvah za župana in mestni svet Beograda, kjer so si v opozicijski koaliciji Srbija proti nasilju obetali drugačno zgodbo. Razlika med glavnima listama na volitvah v beograjski mestni svet znaša manj kot pet odstotnih točk.
Uradni rezultati parlamentarnih volitev, ki jih je republiška volilna komisija razglasila minuli teden, so skorajda povsem natančno izpolnili napoved rezultatov, ki jo je Vučić predstavil na volilno nedeljo opolnoči. Vmes so sicer ponovili volitve na osmih voliščih v petih manjših krajih, v katerih volilna komisija ni mogla potrditi rezultatov ali je priznala prevelike nepravilnosti. Z razglasitvijo uradnih rezultatov – ki jih na lokalnih volitvah še čakajo – so začeli teči roki za konstitucijo novega sklica parlamenta. S tem je tudi parlamentarna opozicija postavljena pred dejstvo, da bodo njeni predstavniki v kratkem zasedli svoje poslanske stolčke in tako hote ali nehote priznali legitimnost volitev ter Vučićeve oblasti. Kriki o kraji volitev in zahteve po njihovi ponovitvi bodo takrat, če niso že sedaj, postali popolnoma sterilni.
Proti volilni kraji naprednežev, o kateri so prepričani v opoziciji – in je stalna praksa Vučićeve oblasti že dolgo –, se je v dneh po volitvah oblikovalo protestno gibanje. Peščica opozicijskih politikov je začela gladovno stavko, na ulicah, predvsem v Beogradu, so se začeli zbirati tudi mlajši, tako imenovani študentski protestniki. Največji shod je bil v centru prestolnice v soboto pred tednom dni, ko se je zbralo skoraj 20 tisoč ljudi. A po tem so se protestne akcije, od katerih so največ potenciala za povzročitev nevšečnosti oblasti imele študentske blokade prometnic, umirile. Nove proteste napovedujejo po praznikih – v Srbiji božič praznujejo jutri.
V današnjem Balkan ekspresu obravnavamo protestno gibanje in se sprašujemo, kakšen je odnos med parlamentarno opozicijo in študentskimi protesti. Študentje, ki organizirajo proteste, s katerimi zahtevajo javno objavo volilnih imenikov, so zbrani okoli iniciative Borba. Nekdaj iniciativa, imenovana Študenti proti nasilju, ki je nastala po strelskih pohodih v Srbiji, je prerasla v širši odpor proti Vučićevi oblasti. Glavne razloge za shode in zahteve študentov predstavi Emilija Milenković, študentka politologije na univerzi v Beogradu in ena od organizatoric protestov.
Iniciativa želi motivirati mlade, ne zgolj študente, da zahtevajo pravične volitve. Kot pojasnjuje sogovorka, se je protestov do zdaj udeležilo več kot pet tisoč študentov in mladih.
Študentom so se pridružili tudi člani in podporniki opozicijske Srbije proti nasilju, ki ne priznava rezultatov volitev. Če študentje zahtevajo odprtje volilnih imenikov in njihovo prečiščenje tako, da mrtveci več ne bi mogli voliti, parlamentarna opozicija ponavlja zahteve po ponovitvi volitev – predvsem lokalnih beograjskih, vendar tudi parlamentarnih. Milenković pojasnjuje, da s parlamentarno opozicijo študentje sicer sodelujejo oziroma se z njo dopolnjujejo, a je organizacija študentskih protestov avtonomna.
Čeprav se zahteve parlamentarcev in študentov nekoliko razlikujejo, je obojim torej skupna vera v to, da je na volitvah še zmeraj moč Vučiću vzeti oblast. Radikalnejše zahteve po odstopu Vučića in spremembi strukture same oblasti v javnosti nimajo nobene prezence. Četudi je skupen cilj protestnikov zagotovo odstranitev Vučića, še zmeraj ostajajo zgolj pri volilnih zahtevah. Kot da ne bi priznavali dejstva, da so Vučićevi napredneži prav na volitvah, kakršne koli so te že bile, dobili dvakrat več poslanskih stolčkov kot Srbija proti nasilju. Da ne bodo zmagali na parlamentarnih volitvah, so v Srbiji proti nasilju vedeli tudi pred volitvami in vse stavili na lokalne beograjske volitve. Ne glede na to, da so v Beogradu rezultati tesnejši, je Dejan Ilić, kolumnist portala Peščanik, prepričan, da opoziciji ne bo uspelo formirati oblasti niti tam.
Vučić ponovitve volitev v Beogradu sicer ne izključuje, a ne zaradi nepravilnosti, saj so bili po njegovem postopki povsem čisti. Možnost ponovitve lokalnih volitev v Beogradu Vučić ohranja le, če njegovi stranki ne bo uspelo oblikovati večine v mestnem svetu. Kljub temu da so v opoziciji že pred volitvami vedeli, kako nične so njihove možnosti za zmago, Ilić meni, da njihov rezultat na koncu niti ni bil slab.
V Srbski napredni stranki so za zmago - kakor koli nevprašljiva se je zdela - na volitvah vendarle morali pokazati nekaj kreativnosti. Na glasovnicah so oblikovali fantomske liste, ki so si potegovanje na volitvah zagotovile s ponarejenimi podpisi. Zakaj ustvarjanje fantomskih list ustreza oblasti, pojasni Sofija Mandić iz nevladne organizacije Center za pravosodne preiskave.
Na volilni dan so se nepravilnosti samo še stopnjevale. Nevladne organizacije in opazovalci so zabeležili pritiske, glasovanje oseb, ki niso bile v volilnih imenikih, navedbe mrtvih oseb in njihovega glasovanja v volilnih imenikih ter tako imenovano uvažanje glasov. Mašinerija Srbske napredne stranke je v Beograd pripeljala 40 tisoč ljudi, večinoma iz Republike Srbske.
Nepravilnosti v času volitev in volilne kampanje v Srbiji seveda niso nič novega, a sta bila po mnenju sogovorke način in obseg mahinacij na tokratnih volitvah veliko večja kot v preteklosti.
Podobno meni Ilić, ki poudarja, da tudi v primeru, da bodo protestniki dobili možnost vpogleda v volilne imenike, nepravilnosti ne bodo dokazali zlahka. Zataknilo se bo pri policiji, ki je zadolžena za forenzično preiskavo in potrjevanje pristnosti vpisanih imen.
Policija je posredovala tudi na protestih. Protestnike je žandarmerija, oboroženo krilo srbske policije, večkrat razgnala s pendreki in uporabo solzivca, nekaj študentov pa je tudi pridržala. Poleg tega na organizatorje protestov oblast pritiska z grožnjami. Nekateri so zato tudi prenehali prihajati na proteste, pojasnjuje Milenković.
Študentje niso dobili odgovora na zahteve in vprašanja, ki so jih doslej naslavljali predvsem na upravno ministrstvo. Prav tako ni bilo odziva na – po mnenju protestnikov – sporna pridržanja.
Mandić v tem trenutku upe polaga v ustavno sodišče, ki lahko ne zgolj razveljavi volitve, temveč proces vrne na začetek. To bi pomenilo, da bi ponovno stekle tudi kampanje in prijava kandidatnih list.
Ilić upanja nima, sploh pa ne v institucije. Oblast Vučića po njegovem deluje zelo preprosto.
Protesti so v času, ko so pridobivali vpliv – predvsem z blokadami prometnic – zaradi praznikov zastali. Kljub temu da so študentje pokazali možnost precejšnje mobilizacije in organizacije shodov, njihove zahteve zaradi vseh razlogov, ki smo jih obravnavali v Balkan ekspresu, ostajajo brez radikalnosti, saj ohranjajo prazno upanje v volitve. Še v primeru, da bi oblast po čudežnem naključju izpolnila njihove zahteve in odprla volilni imenik, to na koncu ne bi spremenilo ničesar. Množičnim protestniškim akcijam bosta morala nekoč slediti tudi zasuk v zastavitvi celotne opozicijske zgodbe in obrat proti institucijam, ki oblast Srbske napredne stranke ščitijo. Do tedaj lahko organizirajo še toliko protestov in toliko gladovnih stavk, kot želijo, a resnih sprememb ne bodo dosegli.
Foto: Mladi. Borba, Instagram
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj