Algoritem proti ljudstvu 2: igričarji

Pozdravljeni v torkovem tehnološkem BritOFFu. Prejšnji teden so na površje znova priplavale nepoštene prakse založnikov videoiger.

Zloglasni gigantski založnik Activison Blizzard je naznanil, da belgijski in nizozemski igričarji ne smejo sodelovati v beta preizkusu najnovejše videoigre iz franšize Diablo. Prepoved se seveda nanaša na zakonodaji obeh držav, ki regulirata virtualno hazardiranje. Da bo Diablo Immortal, ki je bil sprva zasnovan kot mobilna videoigra, poln najrazličnejših mikrotransakcij in hazarderskih virtualnih zabojčkov, seveda ni nobeno presenečenje. Hazardiranje v videoigrah, ki so sicer namenjene tudi mladoletnikom, predstavlja tako velik delež zaslužka založnikov videoiger, da se ti prej odpovejo celotnim trgom kot temu mehanizmu.

Zgolj po naključju pa se je prejšnji teden oglasila tudi Evropska potrošniška organizacija in pozvala tako nacionalne kot evropske zakonodajalce, naj se vendarle lotijo učinkovite regulacije hazarderskih praks v videoigrah. Poziv, ki je nastal na podlagi poročila norveške članice organizacije, podpira tudi Zveza potrošnikov Slovenije. Krovna organizacija zahteva prepoved praks, ki zavajajo in finančno izčrpavajo igričarje. Virtualne valute, ki imajo v videoigrah nemalokrat funkcijo igralniških žetonov, bi bodisi prepovedali bodisi zahtevali, da je obenem prikazana tudi njihova vrednost v nacionalnih valutah. Videoigre, ki so namenjene mladoletnim, sploh ne bi smele vsebovati hazarderskih virtualnih zabojčkov ali kakršnih koli mehanizmov sistema »plačaj, da zmagaš«. Evropska organizacija zahteva tudi večjo transparentnost glede mehanizmov, ki vplivajo na potrošniško vedenje. Neodvisni raziskovalci in nadzorniki bi tako morali imeti dostop do morebitnih algoritmov, ki jih založniki uporabljajo za pospeševanje mikrotransakcij in hazardiranja. Igričarji bi prav tako morali imeti pravico, da je uporaba takšnih algoritmov dopustna samo z njihovim izrecnim soglasjem.

Krovna organizacija potrošnikov si seveda ne dela utvar, da je hazardiranju v videoigrah, ki cilja predvsem na mladoletnike in mlajše moške ter zgolj v ZDA prinaša več kot 15 milijard dolarjev letno, lahko nadeti nagobčnik. Pravzaprav že pričakuje, da bo regulacija neuspešna, zato meni, da bi bilo v tem primeru hazarderske virtualne zabojčke nujno prepovedati v celoti. Trenutne nacionalne zakonodaje se celo v EU namreč med seboj preveč razlikujejo, videoigre pa imajo globalni doseg. Medtem ko Belgija zabojčke izrecno prepoveduje, pa je manj stroga denimo že Nizozemska, ki prepoved uveljavlja zgolj v primeru, kadar mora igričar večino zabojčkov kupiti in jih ne more priigrati.

Po navedbah Norveške potrošniške organizacije pa videoigre na svetovni ravni redno igrajo skoraj 3 milijarde ljudi. Zgolj ameriška industrija videoiger bo do leta 2025 s hazardiranjem domnevno zaslužila že 20 milijard dolarjev letno. Če jih kdo prej ne ustavi.