BritOFF Jernejevega kanala

Ob 10. uri

Drugi torkov BritOFF na frekvenci Radia Študent je namenjen lokalnim tematikam. Nekatere izmed teh so postale pravcate sage, katerih kronologijo je po nebroju poglavij skorajda nemogoče koherentno povzeti, sčasoma pa so pridobile pravcate tipske lastnosti tistega projekta v dotični občini, ki se kljub obljubam že leta ne premakne, čeprav vsake toliko, ko bi se z zatečenim stanjem že skoraj sprijaznili, nastopijo indIci, da se bo zdaj pa končno nekaj premaknilo.

Obnova ribiškega pristanišča v Seči in ureditev pripadajočega okoliša, predvsem Jernejevega kanala, naravnost ustreza pravkar podanemu opisu projekta. Ima namreč vse elemente nerešljive situacije: vrsto neambicioznih občinskih uprav, vmešavanje ministrstev, neodzivnost agencij, nasprotovanje civilne iniciative, posameznike, ki jim gre status quo na roko … in domačine, v tem primeru ribiče, ki morajo z vsem skupaj živeti.

Mandrač v Seči, iz katerega želijo narediti spodobno pristanišče, v katerem pa ne bodo plule in pristajale križarske ladje, kot se je glasila ena izmed opozicijskih parol, leži ob izlivu Jernejevega kanala v Krajinskem parku Sečoveljske soline, ki je del območja Nature 2000. Že več kot desetletje so v njem na črno privezani čolni, ki jih je zob časa tako načel, da so mnogi potonili. Po lanskoletni intervenciji takratnega ministra za okolje in prostor Jureta Lebna se je njihovega odstranjevanja lotila Direkcija republike Slovenije za vode, a so odstranjene potopljene čolne v vmesnem času, ko je Agencija Republike Slovenije za okolje presojala okoljske vplive, kmalu nadomestili novi, nepotopljeni. Presoja vplivov na okolje je sicer predpogoj za izdajo gradbenega dovoljenja, ker pa je območje Jernejevega kanala v državni lasti, občina Piran za posege potrebuje dovoljenje države.

Minuli petek je Direkcija za vode okoljskega ministrstva javnemu podjetju Okolje Piran podelila vodno dovoljenje za rabo in ureditev Jernejevega kanala ter pristanišča v skupni površini 31 tisoč kvadratnih metrov. Ker so pri Direkciji presodili, da je za izvajanje vodne pravice treba opraviti večja pripravljalna dela, med katera poleg dejanskih gradbenih del sodita odstranitev nezakonitih privezov in čiščenje kanala, je rok, v katerem mora Okolje Piran začeti z rabo vode, določen na pet let. Trajanje veljavnosti dovoljenja znaša 50 let, do predvidene celotne ureditve območja, ki se bo, upamo, zgodila prej kot v petdesetih letih, pa bo omenjeno javno podjetje z obstoječimi uporabniki pristanišča sklenilo dogovor o plačevanju vzdrževalnine in določilo časovnico za odstranitev plovil, ki ne ustrezajo pogojem prostorskega akta. Če ne drugega, se piranski občini na čelu z županom Đeniem Zadkovićem splača pomujati zaradi pridobljenih evropskih sredstev, ki bi v primeru nadaljnjih zapletov in zavlačevanja po kanalu odplavala nazaj v morje in potonila v globočine bruseljske blagajne.

 

Ob 8. uri

Pravosodni odbor ameriškega senata je začel zaslišanja bodoče vrhovne sodnice Amy Coney Barrett, ki jo je za položaj po smrti Ruth Bader Ginsburg predlagal predsednik Donald Trump. Prav to, da je Trump Coney Barrett predlagal v volilnem letu, ko se po nenapisnem pravilu vrhovnih sodnikov ne potrjuje, je osrednji očitek demokratov, ki republikance obtožujejo dvoličnosti in namena, da vrhovno sodišče spremenijo v podaljšano roko lastne stranke. Leta 2016, po smrti Antonina Scalie, je takratni predsednik Barack Obama za njegovega naslednika predlagal Merricka Garlanda, ki pa ga v senatu niso niti zaslišali, saj je celoten postopek Garlandovega imenovanja že spočetka blokirala tamkajšnja republikanska večina. Republikanci imajo v senatu večino tudi danes, zaradi česar bo Coney Barrett, ki se je v preteklosti zavzemala za omejevanje pravice do splava in nasprotovala porokam istospolnih partnerjev, po zagotovljeni potrditvi tehtnico na vrhovnem sodišču dodatno prevesila v prid konservativcem, kjer bo razmerje v sestavi napram liberalcem 6 proti 3.

Kandidat za novega ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Jože Podgoršek je dobil podporo matičnega parlamentarnega odbora. Soglasno ga je podprlo vseh deset poslancev odbora. Podgoršek se je v svoji predstaviti zavzel za krepitev samooskrbe s kmetijskimi proizvodi, zagotavljanje varnosti hrane in trajnostni razvoj. Ker ga je za položaj predlagal DeSUS, se je Podgoršek v razpravi dotaknil tudi novembrskega kongresa omenjene stranke, na katerem bo članstvo volilo novega predsednika, in dejal, da bo zagotovo prišlo do določenih sprememb, vendar je preuranjeno napovedovati, ali bodo te zadevale tudi njegov resor. Pred nastopom funkcije morajo Podgorška na seji Državnega zbora potrditi še poslanci.

Prejšnji teden smo v drugem jutranjem BritOFFu, v katerem pod drobnogled vzamemo dogajanje na lokalnem nivoju, poročali o nadomestnih volitvah za župana v občinah Velenje in Starše. V včerajšnjem informativnem OFF programu smo o rezultatih volitev v Velenju že poročali, da pa ne bi zapostavljali Starš, še zbirno sporočamo voljo občanov. V Velenju je s 64 odstotki zmagal kandidat Socialnih demokratov Peter Dermol in s tem premagal Darka Koželja iz Gospodarsko aktivne stranke, ki je kandidiral ob podpori SDS, NSi, SMC in SLS, ter Benjamina Strozaka, kandidata Dobre države s podporo liste Neodvisno Velenje. Volilna udeležba je bila 33-odstotna. V Staršah je v tekmi neodvisnih kandidatov v drugem krogu slavil Stanislav Greifoner, ki je dobil podporo 52 odstotkov volivcev in tako premagal Natašo Petek. Volilna udeležba je znašala slabih 56 odstotkov. Oba novoizvoljena župana bosta nasledila pokojna predhodnika, Bojana Kontiča in Bojana Kirbiša, njun mandat pa se izteče hkrati z mandati ostalih županov, torej leta 2022.