Gverilski britOFF

10.05

V Abecedariju spregledanih tokrat o centralnoafriški državi Gvineji Bissau, ki je bila nekoč del portugalske kolonije Portugalska Gvineja. Na severu meji na Senegal in na vzhodu ter jugu na Gvinejo, na zahodu se odpira na Atlantik. Po osamosvojitvi izpod portugalske krone leta 1973 je država imenu dodala ime glavnega mesta Bissau, da bi preprečila mešanje države z nekdanjo kolonijo Francoska Gvajana, danes zgolj Gvajana.

Politika / Južna hemisfera

Dolga pot do Gvineje

Od etnostrankarskega boja do rudarjenja v Gvineji

Martin Mittendorfer

 / 20. 11. 2019

Ekonomsko je Gvineja Bissau ena od najrevnejših afriških držav, več kot dve tretjini prebivalstva živita pod pragom revščine. Država je pri dnu indeksa človeškega razvoja. Glavni izvozni artikel so arašidi in indijski oreščki, od pridelovanja katerih je odvisna večina dvomilijonskega prebivalstva. Razlog tiči v skoraj pol stoletja politične nestabilnosti, korupcije, vpletenosti v trgovanje s prepovedanimi drogami in borb za oblast ter v seriji vojaških udarov, ki so poskrbeli, da od neodvisnosti dalje niti en predsedniški kandidat ni v celoti dopolnil svojega mandata.

Politična zgodovina Gvineje Bissau je tako precej turbulentna. Glavna politična sila je že zadnjih šestdeset let Afriška stranka za neodvisnost Gvineje in Zelenortskih otokov, ki je v šestdesetih letih delovala kot revolucionarna gverilska skupina. Njene vojaške enote so od leta 1956 do razglasitve neodvisnosti leta 1973 zavzele vsa pomembnejša mesta in izpostave kolonialne uprave. Naslednjih deset let je ozemlje nadzoroval revolucionarni svet, sestavljen iz generalov in vojaških vodij, ki so začeli krvavo obračunavati s tisoči gvinejskih vojakov, ki so se na strani portugalskih kolonov bojevali proti gverilskim silam pred razglasitvijo neodvisnosti. Prve večstrankarske volitve so potekale leta 1994. Vstaja vojske štiri leta kasneje je vodila v državljansko vojno, ki je odnesla prvega predsednika Joãa Bernarda Vieiro. Tudi naslednja dva poskusa demokratičnih volitev leta 2003 in 2004 sta potekala v znamenju vojaških udarov in obračunavanja s političnimi nasprotniki. Leta 2005 se je z zmago na volitvah na oblast ponovno vzpel leta 1999 odstavljeni predsednik Vieira, ki pa ga je pet let kasneje umorila uporniška gverilska skupina.

Zaradi široko razširjene korupcije, političnih nestabilnosti in rivalstva vojaških generalov so kmalu po zmagi Vieire v državi svoje zatočišče našle organizirane skupine preprodajalcev mamil iz Latinske Amerike, ki so obmorska mesta izkoristile kot eno izmed glavnih vmesnih postaj za tihotapljenje kokaina iz držav Latinske Amerike v Evropo. Promet skozi Gvinejo Bissau se je še povečal po državnem udaru leta 2012, ko je vojaška hunta dva tedna pred predsedniškimi volitvami vodilna kandidata aretirala in preprečila volitve. Generali so po zaključenem prevzemu oblasti oblikovali vlado narodne enotnosti, ki se je obdržala do predsedniških volitev jeseni leta 2014, ko je vodenje države prevzel Jose Mario Vaz, domevno nastavljen s strani ameriške vlade in ameriškega zveznega urada za boj proti drogam, ki tesno sodeluje z vladajočo elito pri pregonu tihotapcev.

Slednji se je lotil temeljite čistke v vojski; odstranil je vojaške generale, ki so bili vpleteni v trgovino s prepovedanimi drogami. V tem procesu je leto kasneje odstavil predsednika vlade Domingosa Simõesa Pereiro, sicer prav tako člana Afriške stranke za neodvisnost Gvineje in Zelenortskih otokov, ki ima v 100-sedežnem parlamentu od leta 2008 dalje dvotretjinsko večino. Borba za oblast je tako dobila nov zagon in k pomiritvi strasti ni pripomogla niti milijarda evrov, ki so jih na donatorski konferenci v Bruslju z namenom ponovnega zagona gospodarstva marca 2015 zbrali mednarodni akterji. Predsednik Vaz pa je v naslednjih petih letih odstavil še nadaljnjih pet premierjev vlade, ki jih je imenoval sam ali pa so bili izvoljeni na izrednih volitvah.

Včeraj so tako po petih letih političnih obračunavanj in izteku mandata trenutnega predsednika Joseja Maria Vaza potekale že 14. predsedniške volitve. Na njih se je za predsedniški položaj potegovalo dvanajst kandidatov. Ponovna izvolitev trenutnega predsednika ni najverjetnejša, posebej po incidentu 29. oktobra, ko je slednji odstavil premierja Aristidesa Gomesa in imenoval začasnega premierja Faustina Fuduta Imbalija. Gomes se je odstavitvi uprl in deset dni sta državo hkrati vodila dva premierja. Predsednik Jose Maria Vaz je klonil šele pod pritiski Ekonomske skupnosti zahodnoafriških držav, ki se ukvarja z gospodarskim razvojem regije in Imbalija umaknil s premierskega položaja.

Volitve so sicer potekale mirno, eden od glavnih favoritov je tako Domingos Simões Pereira; nekdanji premier vlade, ki je bil prvi odstavljeni premier leta 2015 in katerega odstavitev je sprožila nadaljnjih pet let prepirov med parlamentom in uradom predsednika o tem, kdo zares vodi Gvinejo Bissau.

8.05

Hongkonška demokratska stranka je na včerajšnjih lokalnih volitvah v mestni zbor osvojila prepričljivo večino. Volivci in volivke so se namreč kljub že skoraj pol leta trajajočim dnevnim protestom v rekordnem številu udeležili volitev. Demokratski poslanci so si tako prvič v zgodovini zagotovili več kot polovico od 452 svetniških sedežev. Precej bolj finančno močna in mobilizirana provladna opozicija pa se bo morala soočiti z nenadejanim porazom. Nekateri kandidati so javno naznanili, da je podpora znak hongkonškim protestnikom, naj nadaljujejo z demonstracijami proti Kitajski naklonjeni premierki vlade Carrie Lam.

V Romuniji je na predsedniških volitvah ponovno slavil centristični predsednik Klaus Iohannis, ki je volivce in volivke prepričal z napovedmi pravosodne reforme in na volitvah pobral 63 odstotkov glasov. Njegova nasprotnica Viorica Dancila iz vrst Socialnih demokratov je dosegla preostalih 37 odstotkov, kar je za stranko najslabši rezultat, odkar se je na volitvah leta 2014 zavihtela na politični oder. Medtem se reševalci borijo s časom in logistiko na potapljajoči se tovorni ladji Kraljica Hind, ki je prevažala kar 14.600 ovac iz romunskega lokalnega pristanišča Midia preko Črnega morja v Turčijo. Pri tem jim pomagajo policija, vojska in potapljači. Na katastrofo se je že odzvala največja romunska zveza rejcev in izvoznikov drobnice Acebop, ki je zahtevala, da naj se prepreči, da bi plovilo postalo »ladja smrti«, v kateri se bodo ovce v naslednjih tednih žive skuhale. 

Med današnjim Mednarodnim dnem za eliminacijo nasilja nad ženskami in desetim decembrom, Svetovnim dnevom človekovih pravic, bo potekala šestnajstdnevna akcija, ki želi spodbuditi k boju proti spolnemu nasilju. Akciji, ki jo pripravljajo Združeni narodi, lokalno pa koordinirajo nevladne organizacije, so se pridružili tudi slovenski nevladniki. Na Fakulteti za socialno delo bo tako od 9. ure dalje v organizaciji Društva za nenasilno komunikacijo, ki se ukvarja s povzročitelji in žrtvami družinskega nasilja, in Pravno-informacijskim centrom nevladnih organizacij PIC v okviru mednarodne akcije proti nasilju nad ženskami potekal strokovni posvet o preprečevanju in ustavljanju spolnega nasilja.