Pogreb svobode govora
1005
Še slab teden nas loči od ponovne vzpostavitve javnega življenja, do takrat pa kot vsak torek zjutraj tudi tokrat z nami kofetkate lokalno. Tokrat humoreskno iz Maribora.
V soboto se je množica javnih uslužbencev - od župana do policije in gasilcev - celo popoldne ukvarjala z grafitom na steni mariborskega Kulturnega centra Pekarna. Ponoči je namreč neznana oseba, ki jo kriminalisti Policijske uprave Maribor obravnavajo kot osumljeno kaznivega dejanja spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti, na steno v šablonski tehniki naslikala premierja vlade v nacionalsocialistični noši, z iztegnjeno desnico. Ob stenski poslikavi je bil pripis “Smrt narodu, svoboda fašizmu”.
Na kraj zločina sta se kot prvi pripeljali dve patrulji mariborskih policistov v neprebojnih jopičih, ki sta jima sledili dve vozili Gasilske brigade Maribor ter nato še marica s forenzičnimi specialisti. Slednji so nato tri ure jemali vzorce fasade in barve, nakar so postopek prevzeli gasilci, ki so grafit najprej poskušali prekriti s plastično folijo. Postopek so prekinili ob prihodu mariborskega župana Saše Arsenoviča. Po njegovem posredovanju so delavci mestne komunale priskrbeli črno razpršilno stensko barvo. Mariborski gasilci so nato po navodilih policije prekrili napis, nato roko in nazadnje še obraz. Na steni je tako ostal zgolj rjavosrajčni torzo.
Kot razlog za odstranitev grafita so na Policijski upravi Maribor navedli, da so pri njem ugotovili elemente kaznivega dejanja, o dogodku obvestili državnega tožilca in v nadaljevanju, po njegovih usmeritvah, dejanje evidentirali kot kaznivo dejanje javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
Za razlago dogodka smo se obrnili na občino z vprašanjem po razlogih za odstranitev in poizvedbo, ali bodo v prihodnosti odstranjeni tudi drugi mestni grafiti s sovražno ali žaljivo vsebino. Iz službe za odnose z javnostmi so nam sporočili, da je bil mariborski župan o zadevi obveščen kot predsedujoči Varnostnemu sosvetu Mestne občine Maribor, ki je bil, citiramo:
Drugačno sliko o dogodku, ki so mu bili priča, so si ustvarili uporabniki in uporabnice Kulturnega centra Pekarna. Zmotilo jih je neskladje med tistim, kar je za Radio Maribor povedal poveljnik mariborskih gasilcev Aleš Ciringer, in navedbami policije. Gasilci naj bi grafit odstranili na poziv operativno-komunikacijskega centra Maribor, torej policije. Programski svet KC Pekarna se je na to odzval z javnim pismom in ostro obsodil prebarvanje grafita s podobo moškega z dvignjeno roko in napisom.
Javno izražanje mnenja, tudi kritiziranje oblasti z ekstremnimi grafičnimi podobami, ne more biti predmet 297. člena kazenskega zakonika. V skladu z njim je kaznovan tisti, ki javno spodbuja ali razpihuje sovraštvo, nasilje ali nestrpnost, ki temelji na narodnostni, verski ali etnični pripadnosti, spolu, barvi kože itd. Ali je prebarvani grafit sodil pod drugi odstavek tega člena, ki kaznuje tistega, ki javno širi ideje o večvrednosti ene rase nad drugo, pa bo moralo presoditi sodišče, če policija uspe najti storilca. Morda jim bo pri obojem lahko pomagal kar minister za notranje zadeve, ki je imel s podobnimi zadevami v preteklosti že dovolj izkušenj, v teoriji in praksi.
0805
Jutranje novice začenjamo s pričakovanim rahljanjem omejitvenih ukrepov naših dveh sosed. Medtem ko pri naših severnih sosedih življenje že teden dni poteka po bolj ali manj enakih tirnicah kot pred pandemijo, so včeraj tudi na Hrvaškem znova odprli večino trgovin, storitvenih dejavnosti in kulturnih ustanov, zagnali pa so tudi mestni in primestni javni promet. Zapoved o omejitvi gibanja z včerajšnjim dnem presenetljivo ne velja več tudi v Benečiji v Italiji. Luca Zaia, guverner pokrajine iz opozicijske skrajno desne stranke Liga, se je s precedenčno odločitvijo uprl italijanski vladi, ki je ukrep o popolni prepovedi gibanja želela začeti odpravljati s prihodnjim tednom. Štirje milijoni prebivalcev pokrajine, ki od večjih mest vključuje Benetke in Verono, lahko že zdaj svobodno obiščejo sorodnike, izvajajo gradbena dela ali začnejo z vzdrževanjem plovil in počitniških hišic. Premier Giuseppe Conte je potezo označil za prenagljeno in pozval k njenemu preklicu, a efektivne avtoritete nima.
Po seriji vplivnih ameriških politikov, ki so napovedali podporo demokratskemu predsedniškemu kandidatu Joeju Bidnu, je to včeraj storila še predsednica ameriškega senata Nancy Pelosi.
Včerajšnja poznopopoldanska objava podpornega videa naj bi bila premišljen spin, saj so čez vikend na dan prišle nove podrobnosti Bidnove vpletenosti v domnevni spolni napad na njegovo nekdanjo sodelavko Taro Reade pred tremi desetletji, ko je bil senator iz Delawarea. Zadeva je precej neprijetna za demokrate, ki so široko podprli gibanje #jaztudi i ter redno stopajo v bran ženskam, domnevnim ali dejanskim žrtvam spolnega nasilja. Že dolgo praktično ni več dvoma, da bodo vsi znani in ugledni demokrati, ki tega še niso storili, podprli Bidna, podpora Pelosi v času pandemije novega koronavirusa pa volivce in volivke opozarja, da ima predsednik Donald Trump protikandidata. To je toliko bolj pomembno, ker trenutno ni zborovanj kandidatov s podporniki, Bidnova videosporočila pa se ne prebijejo na prve strani časopisov.
V Ljubljani, Mariboru in še nekaterih drugih krajih so se včeraj točno opoldne zbrale skupine protestnikov na protivladnih shodih. Nanje je pozvala Facebook skupina, imenovana Upor proti vladi Republike Slovenije 27. 4. Na Trgu republike v Ljubljani se je zbralo nekaj sto ljudi, številčnejši pa so bili v Mariboru, kjer so se udeleženci sprehodili po ulicah do Trga Leona Štuklja. V Ljubljani je bil v centru pozornosti Ladislav Troha, predsednik gibanja Osveščeni prebivalci Slovenije, ki je zbrane pozival k narodni enotnosti, v Mariboru pa so bili govorci bolj raznoliki. V splošnem so bolj kot odstop premierja vlade zahtevali ureditev razmer. V Mariboru so policisti popisovali tiste protestnike, ki so med dogajanjem stali pri miru, v Ljubljani po neznanem ključu. Pozno popoldne je na Twitterju notranji minister Aleš Hojs sporočil, da bo policija vse popisane oglobila zaradi ogrožanja javnega zdravja. Pri identifikaciji teh oseb naj bi si pomagali tudi z javno dostopnimi medijskimi fotografijami. Ob tem je minister očitno pozabil, da slovenska ustava v 16. členu določa, da se smejo z njo zagotovljene pravice omejiti samo za čas trajanja izrednega stanja, tega pa državni zbor ni razglasil. Torej je iz tega naslova ministrov odlok ničen, s tem pa tudi ne obstaja pravna podlaga za omejevanje svobode gibanja. Izjava
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj