Demokratska demenca
Včeraj je z javno dostopnega električnega vlaka, namenjenega k volilni skrinjici novembrskih volitev za predsednika ZDA, predčasno izstopil idol NUMTOT-ov po vsem svetu Bernie Sanders. Če se sprašujete, kdo se skriva za zgornjo kratico: gre za Facebook skupino New Urbanist Memes for Transit Oriented Teens, na strani katere najdemo obilico memov na temo javnega prevoza. Člani skupine so februarja v velikem številu izrazili podporo kandidaturi Sandersa. Ta po številu zapriseženih delegatov že nekaj časa zaostaja za trenutnim favoritom Joejem Bidnom, kar ga je včeraj vodilo do sklepa, da njegova kampanja nima več možnosti za dosego nominacije. Kot dodaten razlog je navedel, da bi nadaljevanje kampanje motilo prizadevanja za zamejitev epidemije, ki je v zadnjih dveh tednih hudo prizadela ZDA in s tem dodobra preoblikovala vsakodnevno življenje.
Ameriški volivci tako ostajajo brez upanja na spremembe, ki bi jih tam označili za radikalno levičarske, čeprav so po tukajšnjih standardih za stranke na obeh polih nekaj bolj kot ne samoumevnega. Glavni Sandersovi predlogi so zajemali uvedbo enotnega samoplačniškega zdravstvenega sistema za vse državljane, progresivno obdavčitev s posebnim davkom za najbogatejše in dvig minimalne urne postavke na 15 dolarjev ali približno 13,8 evra. Razloge za Sandersov odstop pojasni Andrej Stopar, dopisnik Radiotelevizije Slovenija iz Washingtona:
Glede na trenutne razmere bi si morda mislili, da se je delež Američanov, ki podpira Berniejev predlog o široko dostopnih zdravstvenih storitvah, povečal. Hipotezo komentira profesor na Fakulteti za družbene vede Bogomil Ferfila.
Razlogi za Sandersovo relativno nepriljubljenost pa ne tičijo zgolj v volilcih, temveč tudi v sami demokratski stranki, pojasni novinar Dnevnika Ervin Hladnik Milharčič.
Sanders sicer pripada levemu krilu demokratske stranke. Zanimiva je tudi razlika v skupinah volivcev, zvestih Sandersu ali Bidnu: ta je namreč favorit starejšega dela populacije, med tem ko na Sandersa prisega mlajši del. Več o levem krilu in Sandersovih podpornikih pove Stopar:
Novembra se bo tako z aktualnim predsednikom Donaldom Trumpom pomeril Joe Biden. Med tem ko je Sanders pozival k spremembam, je Bidenov poziv volivcem slonel na tezi, da demokrati potrebujejo kandidata, ki je sposoben premagati trenutnega predsednika. Seveda naj bi tej vlogi Biden ustrezal veliko bolj kot Sanders. Eden izmed pomembnejših faktorjev je bila tudi znatna podpora temnopoltih. Ti so v Bidnu prepoznali nekdanjega podpredsednika, ki je služil prvemu temnopoltemu ameriškemu predsedniku Baracku Obami. To pa prinaša še druge prednosti - več Hladnik Milharčič.
Če že ima Biden večjo možnost za zmago nad Trumpom, ostaja vprašanje, kolikšna ta možnost sploh je, pri tem pa je ključna izpostavljenost kandidata v medijih. Komentira Stopar:
Biden mora torej prepričati volivce, da je boljši kandidat kot Trump. Gotovo pri tem ne more računati na glasove Trumpovih zvestih podpornikov, temveč mora ostalim volivcem ponuditi nekaj, česar sedanji predsednik ne premore. Veliko ljudi je bržkone nezadovoljnih zaradi kaosa, ki ga je povzročila Trumpova zmaga na volitvah. Biden se zato kaže kot protiutež.
V vsakem primeru se ZDA še vsaj štiri leta ne bodo približale evropskim standardom socialne politike. Najsibo Trump ali Biden, vpliv korporativnih lobijev se ne bo zmanjšal, kot se tudi ne bo zmanjšala želja ameriške zunanje politike po podrejanju raznih interesnih območij, tako v neposredni bližini kot tudi recimo na Bližnjem vzhodu. Gotovo pa se lahko nadejamo novih filmov o Marvelovih superherojih.
Z OFFsajdovim mestnim avtobusom se je peljal vajenec Andrej.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj