Prevodne polstrategije

V današnjem tehnološkem BritOFFu premlevamo načrte in strategije Evropske unije, beri Nemčije, beri nemške avtomobilske industrije, za spopad s polprevodniško krizo, ki je slednjo prizadela do točke začasnega zapiranja tovarn poleg izgub zaradi upada v prodaji avtomobilov v višini več milijard evrov. Nemška Zveza električne in elektronske industrije je v prejšnji teden izdanem dokumentu za razpravo začrtala želene smernice za razvoj evropske polprevodniške industrije v luči evropskega zakona o čipih, pripravo katerega je septembra najavila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Ta naj bi se v treh stebrih osredotočal na razvoj tehnologije, povečanje produkcije in mednarodno sodelovanje, tako na področju diverzificiranja dobavnih verig kot tudi na področju uvoza tehnologije, potrebne za izdelavo čipov.

Ambiciozne načrte je sicer že maja razkril komisar za notranji trg Thierry Breton, in sicer podvojitev deleža proizvodnje polprevodnikov na svetovnem trgu do leta 2030 s sedanjih slabih 10 % na 20 %, pa tudi zagon proizvodnje tehnološko trenutno najbolj naprednih čipov tipa 2 nm. Oznaka se sicer ne navezuje na kakršnokoli fizično lastnost samih čipov, temveč zgolj označuje naslednjo fazo v proizvodnji, ki se še ni pričela, sta pa dva od največjih proizvajalcev polprevodnikov Intel in TSMC napovedala njen začetek nekje po letu 2023. Evropski načrt za razvoj v sklopu Sklada za okrevanje in odpornost sicer predvideva, da države porabijo med 20 in 30 odstotkov počrpanih sredstev za digitalni prehod, kar skupno znaša približno 150 milijard evrov. Znesek je v smislu reda velikosti primerljiv s približno 85 milijardami evrov, ki jih za širjenje proizvodnje v svojih tovarnah namerava porabiti zgolj tajvansko podjetje TSMC. Seveda pa ne bo vseh 150 milijard porabljenih za investicije v polprevodnike – to število po poročanju portala Politico zaenkrat znaša zgolj kakšnih 20 milijard evrov.

Število lahko primerjamo tudi s stroškom postavitve samih tovarn. Njihova cena se je pred dvajsetimi leti gibala okrog slabe milijarde evrov, v svojo najnovejšo tovarno, zgrajeno lani, ki je zmožna proizvajati čipe tehnologije 3 nm, pa je podjetje TSMC vložilo približno 15 milijard evrov. Tovrstna naprednost v avtomobilski industriji zaenkrat sicer ni potrebna. Dodatne investicije v tovarne na območju EU pa je napovedalo tudi ameriško podjetje Intel, ki sicer že ima tovarne v Nemčiji in na Irskem.