Vrnimo Tobačno kadilcem!

DESETA:

Bela Ljubljana, herojsko mesto, lepotica ob Ljubljanici, kandidatka za Evropsko prestolnico kulture 2025, se že nekaj let vse močneje poglablja v stanovanjsko in prostorsko stisko. O predragih najemninah in nedostopnih stanovanjih za študente, delavce, upokojence in druge, čivkajo že golobi na Čopovi in v Tivoliju. A stiska se je razširila iz realnih oseb še na pravne osebe - tiste, ki občini zažirajo prostor za domnevni razvoj kulture in gospodarstva. Lani je namreč celoten kompleks nekdanje Tobačne tovarne na Tržaški ulici pripadel podjetju Tobačna center, gradnja in inženiring d.o.o. pod vodstvom črnogorskega podjetnika Alena Sijarića. Podjetje namerava v prvi fazi obnoviti celotno infrastrukturo in nato prostore Tobačne usmeriti v takšno ali drugačno profitno dejavnost. 

A s prihodom novega lastnika so se spremenili najemni pogoji številnih kolektivov, ki so svoj dom našli ravno v opuščeni tovarni. Večletne pogodbe lastnik ni podaljšal, zato pa je kar trikratno povišal najemnino in omejil dostopnost prostorov - Tobačna bo po novem odprta le med dnevnim delovnim časom, ki se še ni popolnoma ustalil. 

Med najvidnejšimi žrtvami eksodusa iz Tobačne, kot so nekateri mediji populistično, a na mestu označili izselitev, so zagotovo kreativni center Poligon, umetniški kolektiv Cirkulacija 2 in ustvarjalni kolektiv Tobiro. Vse tri skupnosti so se do zadnjih atomov moči trudile ostati na Tobačni, a za Tobiro so bile sicer tržne cene prostorov previsoke, prav tako za Poligon. Cirkulacija 2 je bila celo pripravljene sprejeti trikrat višjo najemnino, a ker bi potrebovali neomejen dostop do prostorov, so se pogoji še zaostrili. Za najem bi morali odšteti kar pet tisoč evrov, kar je desetkrat več kot doslej. Pomlad bo kot kaže čas selitev, Cirkulacija se seli v podhod na Ajdovščini, Poligon pa še čaka na prostore. Še naprej bo čakal.

Mestna občina Ljubljana je sicer že obrnila zgodbo in se postavila na herojsko mesto. »Zagotavljamo prostore za ljubljanske kulturnike,« je zadonelo s spletne strani mestne občine kot pojasnilo za selitev Cirkulacije. Tudi Poligon bi že dobil svoje prostore, če mestni občini ne bi nagajali hudobni Rogovci. A Ljubljana se ne da, nedavno je kandidirala za Evropsko prestolnico kulture 2025 in pragmatično je bilo v program kandidature vključiti tudi zagotavljanje prostorov za kulturo. Vendar, kot pravijo, najprej štalca, pol kultura, občina čaka na dogovor s prebivalci in soustvarjalci nekdanje tovarne koles Rog, kjer je namenjen prostor za kulturo iz drugih koncev Ljubljane.

Slovenska prestolnica pa ni le izredno kulturno navdihnjeno mesto, temveč zelo lepo skrbi za svoj okoliš. No, v določenih delih mesta zagotovo. Na svetovni dan dreves konec novembra lani smo Žabarji dobili naj drevo. Med močno konkurenco šestih drevesnih lepotic je zmagala platana, ki stoji na vogalu Streliške in Strossmayerjeve ulice. Naj živi Drevo leta! Prav zaradi tega sta Fundacija Arbor Day in Organizacija združenih narodov za prehrano in kmetijstvo Ljubljano prepoznali za »mesto dreves« v okviru programa »Tree cities of the World«. Lepo je živeti v mestu s tako zvenečimi nazivi!

 

OSMA: 

Zgornji dom parlamenta Združenih držav Amerike je potrdil predlog zakona o omejitvi predsedniške pristojnosti pri vojaških intervencijah v Iranu. Podporniki zakona so slavili s tesnim rezultatom 55 proti 45, med njimi pa se je znašlo osem republikancev - to je vseeno premalo za dvotretjinsko večino, ki bi predsedniku Donaldu Trumpu onemogočila uporabo institucije veta. Predsedniška pisarna je veto seveda že napovedala, saj bi sicer Donald Trump za kakršno koli delovanje ameriških vojaških sil moral najprej pridobiti dovoljenje kongresa, to je spodnjega doma parlamenta. 

Medtem ko ameriški senat poskuša s spremembo zakonodaje preprečiti nevarne vojaške poteze, se v Siriji odpira ideološka fronta. Po vojaških spopadih na severozahodu Sirije, kjer naj bi sirska vojska ubila 14 turških vojakov, seveda če verjamemo turški strani zgodbe, je sirski parlament sprejel resolucijo o genocidu nad armenskim narodom. V izdihljajih Osmanskega imperija je namreč v dveh naletih država izvedla pokol Armencev, različni viri govorijo o približno 200 tisoč do milijonu in pol mrtvih. Republika Turčija uradno ni nikoli zanikala pokola, vendar odločno zavrača, da je šlo za genocid. »Če se ne reče genocid, se pol oprosti,« pravijo. Upajmo, da resolucija sirskih oblasti pod vodstvom Bašarja Al Asada ne bo povzročila novega razseljevanja zaradi vojaških spopadov na severozahodu države. Od tam se je od decembra do danes izselilo več kot 800 tisoč ljudi, turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan pa se že nekaj časa spogleduje z novim napadom na sirske sile.

Hrvaški konzervativni volivci že nostalgično opevajo dosežke njihove predstavnice v evropskem parlamentu Ruže Tomašić, saj je ta napovedala svoj predčasni odstop s položaja in odhod v pokoj. Leta 2018 ji je uspelo preprečiti sprejem zakonodaje, ki bi onemogočala hrvaškim ribičem prekomerno lovljenje modre ribe, pri tem pa bo tudi ostalo. Seveda mora najžlahtnejša roža evropskega parlamenta pred odhodom poskrbeti za najnujnejše stvari, pa tudi malo posedeti na evroposlanski plači - vse, kar ji pripada! S prvim julijem prihodnje leto jo bo zamenjal Ladislav Ilčić, a modre ribe Jadrana in nekateri prezamerljivi srbski nacionalisti je ne bodo nikoli pozabili. Bila je in čez nekaj časa je ne bo več - slava ji!