Železnicezlom

Slovenski javni promet ima veliko problemov, vendar niso vsi infrastrukturne narave. Današnji prevozniški BritOFF posvečamo tako imenovanim »kupejskim zgodbam«, kot je pripovedi o neprimernem obnašanju, predvsem moških, na slovenskih vlakih na Instagram profilu železnicezlom imenovala anonimna uporabnica Slovenskih železnic. Kar smo poimenovali kot neprimerno obnašanje, največkrat ne pomeni nič drugega kot spolno nadlegovanje. 

Na Instagram profilu, ki je sicer namenjen vsem prigodam, pritožbam in nezgodam na postajah in vlakih Slovenskih železnic, lahko skoraj izključno beremo anonimne zgodbe žensk, za katere je vožnja z vlakom postala ali bolj strašljiva ali pa sploh nepredstavljiva. Očitno ima velika večina uporabnic našega neslavnega železniškega omrežja zgodbo, ki se praviloma začne z besedami »bilo je v večernih urah«, »na vlaku ni bilo veliko ljudi« ali »vagon je bil skoraj prazen«. 

»Nekajkrat me je gor pa dol pogledal, rekel nič in potem je umaknil torbo, ki sem jo imela, na sedežu zraven mene in se usedel tako blizu, da se me je dotikal z boki in se nisem mogla umaknit stran, ker sem bila že dokončno stisnjena v kot.« To je začetek ene izmed kupejskih zgodb osemnajstletnice, ki se je moškemu, ki jo je nadlegoval, predstavila kot sedemnajstletnica. Nadaljuje: »Spet sem ga ignorirala, nisem ga niti pogledala, dokler mi ni rekel, da sem huda in da če sem za ʻen fukʼ.« Ko je s police jemala kovček, da bi pobegnila v drug vagon, jo je zgrabil za zadnjico. V drugem vagonu ji je starejša gospa želela dopovedati, naj njegovo obnašanje vzame kot kompliment.

Izkušnja pišoče teh vrstic pa je taka:  klasična pozna večerna ura. Iz Štajerske sem v smeri Ljubljane krenila okoli osmih zvečer. Bila sem na enem izmed starejših vlakov, ki imajo kupeje. V kupeju sem bila na veliko veselje dolgo časa sama, kar je očitno opazil moški v srednjih letih, ki se je sprehajal po vlaku. Odprl je vrata kupeja in vstopil – že to je bilo neprijetno, glede na to, da je bil vagon skoraj prazen in so bili vsi kupeji še prosti. Po tem ko je vstopil, je za sabo zaprl vrata in sedel čisto zraven mene. Najprej, najverjetneje zaradi nenadnosti in šoka, sploh nisem reagirala. Nagnil se je proti meni, me prijel za roko in komentiral barvo mojih nohtov, češ, kako so lepi. Roko sem želela hitro umakniti, vendar mi to ni najbolj uspelo, rekla sem mu, naj neha in zapusti kupe. Pomaknil se je še bližje k meni, v neprekinjenem ogledovanju je želel izvedeti, kako mi je ime in kakšna so moja uporabniška imena na vseh družbenih omrežjih. Kot bi potrebovala nekaj časa, da se zavem, kaj točno se dogaja, sem po trenutkih otrplosti hitro vstala in od njega zahtevala, da zapusti vagon. Najprej me seveda ni upošteval, potem pa je le popustil in odšel. 

Ne glede na to, ali se te moški fizično dotika ali pa te vso pot, o kateri vsakdo, ki se vozi s slovenskimi vlaki, ve, da ni kratka, pijano ogovarja – že samo pričakovanje vožnje hitro postane neprijetno. Zavedanje, da boš najverjetneje večkrat izkusila kaj takega, je hkrati strašljivo in frustrirajoče. Instagram profil železnicezlom ni več aktiven, nasilni moški so. 

Ob 8.00

Po eno leto trajajoči parlamentarni krizi je iraškemu parlamentu uspelo potrditi in oblikovati novo vlado, ki jo bo vodil Mohamed Šia Al Sudani. Al Sudani je bil za pozicijo nominiran v začetku oktobra in je imel podporo zavezništva Koordinacijski okvir, ki je znano po svoji naklonjenosti Iranu ter ima 138 od 326 sedežev v parlamentu. Njegovi vladi se niso želeli pridružiti podporniki Moktade Al Sadra, Al Sudanijevega glavnega protikandidata v šiitskem bloku. Al Sadr je sicer napovedal umik iz politike. Večina v parlamentu je potrdila vodje enaindvajsetih ministrstev, dve mesti pa sta ostali prazni. Parlament je ostal neodločen glede ministra za okolje in ministra za gradnjo. Politični vozel so v Iraku razvezali takoj, ko so zamenjali predsednika države. Tega namreč izbira parlament, on pa nominira kandidata za premierja.

V Bosni in Hercegovini je predsednik Republike Srbske uradno postal Milorad Dodik. Po volitvah v začetku oktobra je volilna komisija sprejela odločitev, da se ponovi štetje glasov – preden bi sploh objavila dokončne rezultate prvega štetja. Komisija se je tako odločila zaradi domnevnih nepravilnosti in na zahtevo opozicijske Stranke demokratičnega napredka. Po prvem štetju je Dodik osvojil 48 odstotkov glasov, medtem ko je njegova protikandidatka dobila 43 odstotkov. Volilna komisija je po ponovnem štetju ugotovila, da je pri volitvah prišlo do nepravilnosti, o katerih je že obvestila pristojne, vendar te nepravilnosti niso bile tolikšne, da bi odločilno vplivale na izid volitev. 

Ob 9.00

Državni zbor je na seji s 60 glasovi za in nobenim proti izglasoval člane Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, krajše Knovs. Poslanci so prav tako potrdili predlog, da se število mest v Knovsu zmanjša z devet na sedem. Opozicijska NSi je dobila štiri mesta, med katerimi sta predsedniško in podpredsedniško, koalicijske stranke pa bodo v komisiji imele vsaka po enega člana. Poslanci Slovenske demokratske stranke o zadevi niso glasovali, saj so pred glasovanjem zapustili dvorano državnega zbora. 

Poslanci Državnega zbora so odločali tudi o novi ustavni sodnici in na položaj izvolili Nežo Kogovšek Šalamon. Kandidatko, ki jo je predlagal predsednik Borut Pahor, je v državnem zboru podprlo 53 poslank in poslancev, 28 jih je bilo proti. Za viceguvernerja Banke Slovenije so potrdili Primoža Dolenca, za mesto kandidata za sodnika na Sodišču EU pa Marka Ilešiča, ki to funkcijo opravlja od leta 2004. 

Vir fotografije: Instagram profil železnicezlom