Južnoafriški mrk
Predsednik Republike Južna Afrika Cyril Ramaphosa je pred dobrim mesecem dni v državi razglasil izredno stanje. Razlog so izpadi električne energije. Do izpadov elektrike po vsej državi prihaja zaradi preobremenjenosti termoelektrarn in distribucijskega omrežja, s katerimi upravlja državno podjetje Eskom. K tako imenovanim mrkom privedeta tudi povečano povpraševanje po električni energiji in dotrajanost obratov. Prebivalci Južne Afrike so odvisni od Eskoma, ki narekuje stanje v državi.
Podjetje je leta 2019 predstavilo osem stopenj tako imenovanih razbremenitev, pri čemer vsaka od stopenj pomeni zmanjšanje povpraševanja po elektriki za tisoč megavatnih ur. Posamezna stopnja predstavlja približno do uro in pol izpada električne energije dnevno. Eskom je nazadnje implementiral sedmo stopnjo, kar pomeni, da so posamezna gospodinjstva od elektrike lahko odrezana tudi po deset ur dnevno. Kako poteka vsakodnevno življenje, ki je prilagojeno večurnim izpadom električne energije, opiše Tinashe Sithole, raziskovalec političnih študij na Univerzi v Johannesburgu.
Načrtovani izpadi električne energije, ki so jih oblasti poimenovale kot razbremenitve preobremenjenosti električnega omrežja, so po mnenju vodstva Eskoma nujni za ohranitev rezerv električne energije in stabilnosti celotnega sistema. Razbremenitve električnega omrežja v Južni Afriki niso nove, izpadi elektrike so namreč stalnica zadnjih 16 let. Vendar se je trajanje izpadov elektrike v zadnjih mesecih močno spremenilo. Leta 2007 oziroma 2008, ko so oblasti prvič uvedle omejevanje, je Eskom zasnoval nekakšen urnik izpadov za posamezna okrožja. Danes 10-urni mrk zajame celotno državo z izjemo nekaterih ustanov, kot so bolnišnice.
Podjetje Eskom je leta 1923 ustanovila Komisija za oskrbo z električno energijo z namenom spodbujanja industrije in rudarskih dejavnosti. Kmalu po ustanovitvi je podjetje zgradilo prve termoelektrarne, ki so bile bistvenega pomena zlasti zaradi rudarske dejavnosti, ki je zahtevala ogromno količino električne energije. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja se je začela gradnja skupine elektrarn, ki skupaj z edino jedrsko elektrarno na afriški celini oskrbujejo celotno državo. Eskom je z gradnjo dveh novih termoelektrarn Medupi in Kusile začel šele leta 2007, ko so bile uvedene prve omejitve porabe električne energije. Gradnja je zamujala, Eskomovi zaposleni so od izvajalcev prejemali podkupnine. Z izgradnjo elektrarn Medupi in Kusile je podjetje sicer proizvodnjo električne energije povečalo za četrtino, a nova obrata nista prinesla dolgoročne rešitve energetske krize. Stroški za njuno izgradnjo so presegli izhodiščne, zato država ni namenila dodatnega denarja za obnovo ostalih obratov. Odplačevanje izgradnje obeh elektrarn je danes glavni del dolga prezadolženega Eskoma. Strokovnjaki so že leta 1998 v vladnem dokumentu opozorili, da bo država ostala brez električne energije, če ne začne z gradnjo novih obratov in posodobitvami omrežja.
Podjetje Eskom je od ustanovitve do padca apartheida leta 1994 služilo večinoma belopoltemu delu prebivalstva. Tako je leta 1987 dostop do elektrike imelo le štirideset odstotkov Južnoafričanov. Prvim volitvam leta 1994 je sledilo prizadevanje za izenačitev pravic celotnega prebivalstva, s tem pa tudi elektrifikacija na milijone gospodinjstev in ohranjanje nizkih cen električne energije.
Eskom je v finančne težave prvič zašel v začetku 80-ih let, ko je sklenil pogodbe o gradnji novih elektrarn, ki niso bile nujno potrebne. Poleg tega je podjetje subvencioniralo stroške električne energije za velike industrijske sektorje, kakršno je rudarstvo, kar pomeni, da številna donosna podjetja niso plačala polnih stroškov.
Podjetje pa pestijo tudi korupcijski škandali, zlasti odkar je leta 1994 oblast prevzela stranka Afriški nacionalni kongres, krajše anc. Lani so za obsežno preiskavo podkupovanja v Eskomu, ki se je dogajalo v času nekdanjega predsednika Jacoba Zume, ustanovili Zondojevo komisijo. Zaradi rezultatov preiskave je podjetje odpustilo več vodstvenih kadrov, izvršnega direktorja so aretirali zaradi suma pranja denarja in goljufije. Preiskava je pokazala tudi povezave med vladnimi predstavniki in bratoma Atulom in Rajeshem Gupto, ki sta skupaj s tretjim bratom obtožena goljufije in pranja denarja zaradi kanaliziranja sredstev iz južnoafriških paradržavnih podjetij.
Ramaphosa je ob prevzemu predsedniške funkcije pred petimi leti predstavil obsežno strategijo za reševanje Eskoma, a je večji del načrta ostal nerealiziran. Do tega je pripeljalo tudi razhajanje med odgovornimi za reševanje energetske krize. Minister za vire in energijo Gwede Mantashe, ki je med pomembnejšimi veljaki vladajoče stranke, je lanskega decembra tedanjega izvršnega direktorja Eskoma, Andréja de Ruyterja, obtožil, da skuša spodkopati vlado. De Ruyter, ki je vodenje Eskoma prevzel leta 2019 in ob tem napovedal izkoreninjenje korupcije ter prehod k obnovljivim virom energije, je stopil na žulj vladajoči stranki. Zaradi pritiskov je De Ruyter decembra lani napovedal svoj odstop, a očitno se ta ni zgodil dovolj hitro, saj so mu dan po napovedi odstopa, kakor trdi, v skodelico kave podtaknili cianid. De Ruyter se je v medijskih nastopih spravil na vladajočo stranko, nazadnje pa dokončno odstopil 22. februarja.
Eden glavnih razlogov za varčevanje z energijo je odvisnost od premoga, ki ga kurijo termoelektrarne. Južna Afrika 85 odstotkov električne energije pridobi s kurjenjem premoga. Vladne politike skušajo ščititi premogovništvo, saj sektor zaposluje prek sto tisoč prebivalcev. Oskrba s premogom je nezanesljiva zaradi kriminala in slabih delovnih pogojev v rudarstvu, ki pogosto pripeljejo do stavk.
Energetska kriza močno vpliva tako na vsakodnevno življenje ljudi kot na gospodarsko sliko države. Mnoga podjetja so namreč morala prenehati z delovanjem, prizadeta pa sta zlasti gostinski in turistični sektor. Kako se energetska kriza kaže v gospodarstvu, pojasnjuje Johann Kirsten, profesor ekonomije na Univerzi v Pretoriji.
Republika Južna Afrika je svoje zaloge električne energije deloma prodajala sosednjim državam, kot so Bocvana, Lesoto, Mozambik, Namibija, Esvatini in Zimbabve. Kako je energetska kriza v Južni Afriki vplivala na druge države v regiji, pojasnjuje Sithole.
Gospodarstvo je po mnenju sogovorca oslabljeno zaradi mnogih odpuščanj in visoke stopnje inflacije, ki se giblje okrog sedmih odstotkov. Za državo so pomembne tuje investicije, a se te zaradi izpadov elektrike zmanjšujejo.
Izredno stanje, ki ga je razglasil predsednik, vladi omogoča, da obide birokratske ovire in s tem pospeši nove projekte na področju energetike. Zaradi energetske krize pa se je vlada odločila tudi za svojo širitev, predsednik Ramaphosa je namreč preoblikoval kabinet in ustanovil dve novi ministrstvi – Ministrstvo za električno energijo in Ministrstvo za načrtovanje, spremljanje in vrednotenje. Bistvenega pomena je zlasti funkcija ministra za električno energijo, ki jo je prevzel Kgosientsho Ramokgopa, čigar naloga je vzpostaviti dialog med vlado in Eskomom. Vlada naj bi Eskomu prav tako odpisala 254 milijard južnoafriških rand dolga, kar znaša slabih 13 milijonov evrov. Ostale strategije reševanja pomanjkanja električne energije predstavi Kirsten.
Februarja je vlada predstavila prvi paket pomoči državnemu elektro podjetju, a se je Eskom moral obrniti na zasebne partnerje za pomoč pri upravljanju obratov in prenosnega omrežja. Uvedeni so bili lažji pogoji za gradnjo elektrarn konkurenčnih podjetij, ki lahko preskočijo del birokratskega postopka, saj za gradnjo novih obratov ne potrebujejo vseh dovoljenj. Da bi spodbudila prehod k obnovljivim virom, je država napovedala, da bodo gospodinjstva in podjetja, ki bodo namestila sončne celice, upravičena do davčnih olajšav. Kljub temu da so se mnogi prebivalci odločili za nakup generatorjev ali sončnih celic, pa je odvisnost večine ljudi od državnega električnega omrežja še vedno velika, pojasnjuje Kristen.
Ramaphosa je predlagal uvedbo generatorjev, preusmeritev države v proizvajanje sončne energije in uvedbo enot za neprekinjeno napajanje v prehrambeni industriji. Zaradi izpadov elektrike namreč prihaja do zaustavitve nekaterih prehrambenih obratov, kar bi lahko dolgoročno pripeljalo do prehranske krize. Ljudem že primanjkuje pitne vodne, kar je prav tako posledica dotrajane infrastrukture in majhne količine padavin. S poslabšanjem energetske krize bi se lahko dostop do pitne vode še poslabšal.
Zdi se, da se država skuša izkopati iz električne energetske krize, a se zatakne na vsakem koraku. Od zastarelosti obratov do političnih igric v vodstvu podjetja. Vladajoča stranka je razpeta med reševanjem problema izpadov elektrike, ki pestijo celotno prebivalstvo, in ohranjanjem rudarske industrije. Rudarji so namreč ključna volilna baza stranke, a predstavljajo tudi večji del delavskega razreda, ki si ne more privoščiti premostitve krize s kupovanjem lastnih generatorjev.
Foto: Danie van der Merwe, Flickr, creative commons
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj