Ko zvezda danica ne vzide
Zgodba Zahodne Papue je zgodba o kolonializmu koloniziranih. Je zgodba o indonezijskem kolonializmu, o kolonializmu nacionalne države, ki je v velikem delu osnovana na osamosvojitvi izpod nizozemske kolonialne nadvlade. Je še eden izmed dokazov, da vloga zgodovinske žrtve ne zagotavlja politike, ki ne bi ustvarjala novih žrtev po starih vzorcih.
Danes je Zahodna Papua uradno indonezijska provinca, ki obsega zahodni del otoka Nova Gvineja v Melaneziji. Je gorata in mestoma težko prehodna dežela z nekaj več kot štirimi milijoni prebivalcev, bohotno in raznovrstno floro in favno ter nemalo naravnimi surovinami, tudi zlatom. Prebivalstvo tvori nekaj sto plemen, ki govorijo več kot 300 različnih jezikov. Ko je Indonezija leta 1949 dosegla priznanje samostojnosti s strani Nizozemske, so si zahodni Papuanci obetali podobno prihodnost, a se slednja ni zgodila. Andrew Wood, koordinator kampanje Free West Papua, povzame začetek prizadevanj za samostojnost in izdajo, ki se je zgodila:
Zato je v sedemdesetih letih preteklega stoletja nastalo Gibanje za osvoboditev Zahodne Papue, znano pod kratico OPM, ki je združilo tako civilna kot vojaška prizadevanja za osvoboditev izpod indonezijske nadvlade. Tako demografski kot geografski faktorji še danes vplivajo na relativno fragmentiranost gibanja, ki je neodvisnost od Indonezije v zadnjih štiridesetih letih razglasilo že petkrat, a vedno brez uspeha. Felix Heiduk, raziskovalec z nemškega Inštituta za znanost in politiko, enega izmed razlogov za to vidi v jasnem nesorazmerju moči med Indonezijo in organizacijami za osamosvojitev Zahodne Papue:
Vzpostavitev trajnih diplomatskih odnosov, ki bi lahko pripeljali do nenasilne rešitve konflikta, onemogočata že sama dolgotrajnost konflikta in nezaupanje, ki se je med stranema do danes zgolj utrjevalo.
Najnovejša eskalacija se je začela dogajati konec lanskega leta in je v zahodne medije prinesla estetske podobe papuanskih borcev s kalašnikovkami in tradicionalnimi tulci oziroma kotekami na penisih. Povod zanjo so bila prizadevanja papuanskih organizacij za samostojnost, da v državo pripeljejo neodvisne opazovalce Združenih narodov. Wood:
Če pa je bil to povod, so razlogi za nadaljevanje borbe trdno zasidrani v zgodovini. Heiduk:
Zaradi relativno neuspešnih prizadevanj gibanja OPM se je leta 2014 oblikovala nova krovna organizacija, imenovana Združeno gibanje za osvoboditev Zahodne Papue, ki je združila tri največje organizacije za osamosvojitev. Na mesto njenega predsednika je bil izvoljen Benny Wenda, karizmatični borec, ki ga je že mladega zaznamovalo nasilje indonezijske vojske. Wood:
Heiduk verjame, da indonezijska vlada jemlje Združeno gibanje resno, ko pride do vprašanj mednarodnih odnosov, kar pa ne drži tudi za notranjo politiko:
Diskriminacija Zahodnih Papuancev se v vsakodnevnem življenju kaže v praktično vseh aspektih družbe in ne bi mogli reči, katera izmed krivic je glavni razlog za upor:
Uradno po indonezijski zakonodaji Zahodnim Papuancem pripada neke vrste formalna avtonomija. A je res zgolj formalna.
Prav tako je že sama implementacija te avtonomije v številnih ozirih kontraproduktivna za prizadevanja po samoodločbi:
Omenjeno fragmentiranost gibanja za samostojnost v številnih primerih izrabljajo indonezijske oblasti, in to po načelu deli in vladaj. A težko je reči, kaj je posledica česa:
Prav tako je nemogoče trditi, da ima vlada v Džakarti popoln nadzor nad svojimi oboroženimi enotami v Zahodni Papui:
Joko Widodo, ki so ga ob izvolitvi na mesto predsednika Indonezije leta 2014 zahodni mediji prikazovali kot potencialnega diplomatskega rešitelja konflikta, je tudi relativno hitro pokazal, da odrešenja ne bo:
Dejstvo je tudi, da so nekateri Zahodni Papuanci zadovoljni z življenjem pod Indonezijo, težavno pa je ugotavljati, ali tvorijo manjšinsko ali večinsko mnenje:
V tem oziru so na diplomatski ravni v zadnjem času največ pripomogli zunanji simpatizerji v Melaneziji, predvsem Vanuatu in Salomonovi otoki. Opiše Wood:
A Heiduk opozarja, da bi bilo zmotno te simpatizerje razumeti kot zaveznike, saj morajo nekako tudi vzdrževati dobre odnose z Indonezijo, ki je regionalna sila:
Tega se zaveda tudi indonezijska vlada, ki spretno manevrira med regionalnimi institucijami in znotraj njih:
Materialna osnova za indonezijsko nasprotovanje samostojnosti Zahodne Papue leži v njenem naravnem in mineralnem bogastvu, ki ga izkoriščajo tako tuja kot indonezijska podjetja. A Heiduk opozarja, da za to obstajajo tudi močni ideološki razlogi:
Združeno gibanje pod vodstvom Bennyja Wende je v zadnjem letu zbralo blizu tri milijonov podpisov v podporo samostojnosti, ki so jih izročili odboru Združenih narodov za dekolonizacijo. Slednji je sicer zavrnilo ponovno presojo Zahodne Papue, a je delegaciji uspelo v pogajanja vključiti odbor Združenih narodov za človekove pravice:
Heiduk v trenutni strategiji Gibanja vidi podobno strategijo, kot jo je tekom devetdesetih ubral Vzhodni Timor, ki si je izboril samostojnost:
Kot pojasni, primerov ni mogoče enostavno primerjati, in dejstvo, da pridobiš mednarodno pozornost, ne spremeni stanja na terenu.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj