Sinergija hindutve in sionizma
Od začetka še trajajoče izraelske ofenzive v Gazi se je proizraelska propaganda na indijskih družbenih omrežjih dodatno razbohotila, podporo Izraelu pa na ulicah indijskih mest izražajo številna provladna gibanja, ki podporo okupatorskemu sionizmu uporabljajo za legitimacijo hindujske nadvlade ali hindutve. Danes torej pod drobnogled vzemamo sionistično propagando v Indiji in njeno funkcijo v indijski notranji politiki, ki jo pod vladavino Narendre Modija in njegove Indijske ljudske stranke oziroma BJP zaznamuje vse ostrejše sovraštvo do nehindujskih etničnih in verskih manjšin.
Lažne novice in informacije o dogajanju v Palestini, ki jih je od začetka oktobra sicer več kakor prej, v indijskem kontekstu niso nekaj edinstvenega. Nitasha Kaul, profesorica politologije in mednarodnih odnosov ter direktorica Centra za študije demokracije na Univerzi v Westminstru, meni, da je ustroj širjenja lažnih novic konstitutiven za indijski politični prostor.
Največ lažnih novic in informacij izvira iz tako imenovanih IT celic, ki dezinformacije širijo zlasti preko skupin na aplikaciji WhatsApp. Stranka premierja Narendre Modija, ki velja za največjo politično stranko na svetu, ima celo svojo celico. Nekdanji upravljalec družbenih omrežij stranke BJP v zvezni državi Karnataka, Vinod Krišnamurti, je za Washington Post septembra letos dejal, da je samo med volitvami v Karnataki pri širjenju dezinformacij na WhatsAppu pod okriljem stranke delovalo več kot 150 tisoč ljudi.
Samo ta mesec volitve državnih parlamentov potekajo v petih indijskih zveznih državah, naslednjo pomlad že sledijo splošne volitve na zvezni ravni. Protimuslimanska – v tem primeru protipalestinska – gonja vladajoči stranki v predvolilni kampanji še kako dobro služi. Sionistično propagando uporabniški računi širijo denimo na Facebooku – v skupinah pripadnikov Modijeve stranke so pisali, da Hamas predstavlja isto plat kovanca muslimanske grožnje, s katero se Indija sooča v Kašmirju, večinsko muslimanski regiji na severu države. Palestince so privrženci indijske vladajoče stranke na splošno označili za džihadiste. IT celica Indijske ljudske stranke deluje po principu širjenja strahu med dominantnim hindujskim prebivalstvom, ki lažne informacije kasneje širi naprej.
Četudi so lažne novice, ustvarjene v provladnih indijskih IT celicah, skrajno islamofobne, je vrh indijske politike do zavzemanja stališč glede izraelskega genocida Palestincev v Gazi pričakovano previdnejši. Predsednik zvezne vlade Narendra Modi je bil sicer eden prvih državnikov, ki so po začetku vojaške operacije v Gazi izrazil podporo Izraelu in premierju Benjaminu Netanjahuju. Indijsko zunanje ministrstvo je kmalu ublažilo Modijevo podporo okupatorju in na družbenih omrežjih sporočilo, da je bila Indija zgodovinsko vedno na strani miru ter da podpira rešitev dveh držav, pojasni profesor mednarodnih študij na Univerzi Džavaharlala Nehruja v New Delhiju in nekdanji indijski veleposlanik v Laosu, Sukh Deo Muni.
Očitna diskrepanca med uradnim zunanjepolitičnim stališčem indijske vlade in strukturnim notranjepolitičnim podpihovanjem protipalestinskega sentimenta kaže, da je indijska vlada dogajanje v Gazi izkoristila v lastne namene. Z organiziranim širjenjem lažnih informacij podpihuje islamofobijo, hkrati pa se je v mednarodni politiki po prvotnem izrazu brezpogojne podpore Izraelu zavarovala z oportunističnim diplomatskim jezikom, pove Narendra Kumar Arija, profesor politologije na Centralni univerzi Mahatme Gandhija v Biharju.
Indija je več desetletij veljala za odkrito zagovornico palestinske neodvisnosti. Tako znameniti borec za indijsko osamosvojitev Mahatma Gandhi kot tudi prvi indijski premier in soustanovitelj Gibanja neuvrščenih Džavaharlal Nehru sta nasprotovala oblikovanju države Izrael. Indija je leta 1974 postala tudi prva nearabska država, ki je prepoznala Palestinsko osvobodilno organizacijo kot legitimno predstavnico palestinskega ljudstva. Leta 1999, ko sta Indija in Pakistan bíla vojno, je Izrael Indiji dobavljal velike količine orožja, kar je gotovo zbližalo obe vladi. Najbolj pa se je indijsko-izraelsko sodelovanje okrepilo po letu 2014, ko je na oblast prišel Narendra Modi.
Modi je bil tudi prvi predsednik indijske vlade, ki je obiskal Izrael. Ko sta se leta 2017 Modi in Netanjahu srečala v Tel Avivu, kasneje pa tudi v New Delhiju, sta o Indiji in Izraelu govorila kot o antičnih civilizacijah, ki so ju po njunem v preteklosti ogrožali muslimani. Zaradi tega je po mnenju politikov, ki sta še vedno na položajih, sodelovanje med državama neizbežno, saj sta državi »dolgo izgubljena brata, povezana z isto usodo«. Modi in Netanjahu se pri utemeljevanju diskriminatornih in okupatorskih politik sklicujeta tudi na grožnjo džihadističnega terorizma.
Največji dejavnik pri drastični spremembi indijske zunanje politike glede Izraela je po mnenju politologa Narendre Kumarja Arije ideologija hindutve – hindujskega nacionalizma, ki v Indiji učinkuje podobno kot sionizem v Izraelu.
Temelj hindutve je povzdigovanje zlate dobe antične hindujske civilizacije. Hindutva ne temelji na zgodovinskih dejstvih, temveč na mitu o večvrednosti hindujske etnoreligijske skupine. Hegemonija hindutve se v indijski notranji politiki manifestira predvsem v vzpostavljanju konstrukta Drugega, ki je v Indiji, podobno kot v Izraelu, utelešen v muslimanskem prebivalstvu.
V Indiji živi več kot 170 milijonov muslimanov in muslimank. Prebivajo predvsem na severu države, od Modijevega prevzema oblasti pa so postali tarče vse hujših oblik islamofobije in nasilja, ki ga izvajajo banditske skupine, povezane s hindujsko supremacistično, paravojaško organizacijo Raštrija Svajamsevak Sangh. Politično krilo organizacije, znane kot RSS, je vladajoča indijska stranka, torej BJP.
Paravojaška prostovoljska organizacija RSS je leta 1925 nastala po vzoru zgodnjih evropskih fašističnih gibanj. V tridesetih in štiridesetih letih prejšnjega stoletja so pripadniki organizacije podobno kot evropski fašisti izražali odkrita antisemitska stališča. Hkrati pa je RSS v zgodnjih letih obstoja odkrito simpatiziral s sionističnim gibanjem. Madhav Sadašiv Golvalkar, ki je RSS vodil v zgodnjih letih po indijski osamosvojitvi, je zapisal, da sionistično gibanje ponazarja ideologijo, ki naj bi jo tudi v Indiji uresničili v obliki hindutve.
O sorodnosti etnonacionalističnih ideologij sionizma in hindutve razpravljajo tudi indijski akademiki. Leta 2019 so na Univerzi v Mumbaju priredili cikel predavanj z naslovom »Hindutva in sionizem: sorodnika«, v sklopu katerega so sodelovali izraelski in indijski politiki, pove Kumar Arija.
Ko je vlada Narendre Modija leta 2019 pretežno muslimanski zvezni državi Džamu in Kašmir odvzela avtonomijo, je to argumentirala tudi s sklicevanjem na izraelsko okupacijo Palestine. Oktobra letos so indijske oblasti ravno v Kašmirju prepovedale vsakršno zborovanje, na katerem bi udeleženci izražali podporo Palestini.
Sorodnost hindutve in sionizma se je torej manifestirala že v preteklosti. Po mnenju Sukha Deo Munija gre pri takem prekrivanju judovskega in indijskega nacionalizma za ideološko sinergijo, ki v Indiji učinkuje zlasti z namenom zatiranja muslimanov in hegemonizacije hinduizma.
Sinergija sionizma in hindutve seveda ne tli v kakršnemkoli globljem kulturnem ali etnoreligijskem kotlu. Indijski nacionalisti, ki skušajo po vzoru Izraela na plečih etničnih in verskih manjšin utemeljiti hindujsko hegemonijo, se poslužujejo manevrov, ki so se v zadnjem mesecu dni znova izkazali za učinkovite – če je namen genocid Drugega.
Vir naslovne fotografije: twitter
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentarji
Še lani je avtor prakticiral zionistični pinkwashing (po obisku telavivovskih gejevskih četrti), zdaj pa že dela smiselne zaključke. Ne uči se vsakdo tako dobro na svojih napakah, spodbudno!
lp
Komentiraj