Kompromis volilne zakonodaje
V torek so poslanci državnega zbora s 45 glasovi za in 28 glasovi proti izglasovali novelo zakona, ki spreminja območja petnajstih volilnih okrajev v petih volilnih enotah. Novelo zakona so potrdili poslanci strank SDS, DeSUS, SMC in NSi. S tem so po več kot dveh letih, že izven določenega roka za rešitev problema, odgovorili na razsodbo Ustavnega sodišča. To je 2018 razsodilo, da je bila takratna ureditev volitev v državni zbor neustavna. Težava, ki so jo izpostavili, je bilo preveliko odstopanje med velikostmi volilnih okrajev. Največji okraj ima nekje 30 tisoč volivcev, najmanjši pa okoli 8 tisoč volivcev.
Kot odgovor na sodbo sta bila oblikovana dva predloga. Prvi predlog zadeva spremembo meja volilnih okrajev, tako da bi se zmanjšalo odstopanje. Drugi predlog pa bi ukinil volilne okraje ter uvedel preferenčni glas. Kot je za Radio Študent lani povedal Saša Zagorc, profesor na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani in član svetovalne skupine pravnikov predsedniku Republike, naj bi bila izbira predloga z absolutnim preferenčnim glasom še najbolj ustavna.
Poleg sprememb meja volilnih okrajev so poslanci podprli tudi poenostavitev izvolitve predstavnika italijanske in madžarske manjšine. Volivci bodo od sedaj na glasovnici obkrožili le enega kandidata. Do sedaj pa so izvajali zapleteno različico preferenčnega glasovanja. Vse kandidate so razvrstili od najbolj do najmanj primernega, nakar je kandidat na podlagi svojega mesta na glasovnici dobil točke. Zmagal je kandidat, ki je v seštevku prejel največ točk. Spremembo sta vložila poslanca manjšin, Felice Žiža in Ferenc Horvath.
Uvedba preferenčnega glasu bi bila mogoča v več različicah, a si poslanci o njih niso enotni. Najbolj čist in lahko razumljiv je absolutni glas, kar pomeni, so so izvoljeni le kandidati z liste, ki so prejeli največ prednostnih glasov. Relativni prednosti glas pomeni, da se ti glasovi upoštevajo le, če njihovo število preseže določen prag. Obe različici sta lahko obvezni ali neobvezni. Uvedbo absolutnega preferenčnega glasu podpira le Nova Slovenija. Uvedbo relativnega preferenčnega glasu pa podpirajo SAB, SMC in LMŠ.
Opozicija trdi, da sprememba zakona ne odpravlja ugotovljene neustavnosti, kot tudi to, da ni bila oblikovana v skladu s stroko, opozicijo in lokalnimi skupnostmi.
Matjaž Han, poslanec Socialnih demokratov, predstavi primer spremembe mej v svoji volilni enoti 6, kjer je bilo največ sprememb, ter svoje stališče do sprejete zakonodaje.
Rudi Medved, poslanec Stranke Marjana Šarca, ki je kot minister za javno upravo v Šarčevi vladi vodil pripravo sprememb volilne zakonodaje, pravi, da pri LMŠ vztrajajo pri iskanju večine za odpravo volilnih okrajev.
Matej T. Vatovec, vodja poslanske skupine Levica, predstavi njihovo stališče.
Vatovec napove še, da bodo rešitev dali v ustavno presojo.
Rudi Medved meni, da nova sprememba nakazuje na povečanje vpliva največje stranke, SDS.
Sprememba meja volilnih okrajev ne bo odpravila ključne težave sedanjega volilnega sistema. Še zmeraj bo ostalo vse v rokah strank, ki bodo še vedno odločale o tem, kdo bo pristal na njihovi listi. Kot meni Rudi Medved, je politika skočila še v novo prakso manipulacije volilnih okrajev, ki so jim naklonjeni.
Novelo zakona so potrdili poslanci koalicijskih strank in DeSUS. Predvsem stranka SDS je tista, ki si bo lahko z mešanjem okrajev v lastne interese zagotovila več zanesljivih poslanskih stolčkov. Han oceni, ali je izglasovana zakonodaja uspeh stranke SDS.
Han predlaga, da spremembe v zakonodaji še ne bi smele veljati za naslednje volitve, temveč za vse nadaljnje.
Vsi sogovorniki so prepričani v precejšnjo možnost, da bo Ustavno sodišče tudi trenutno zakonodajo spoznalo za neustavno. Levica je vendarle že napovedala, da bo sprejeto zakonodajo dala v ustavno presojo. Trenutna rešitev je tako najverjetneje začasna in omogoča odprtje druge runde; kako urediti volitve. V njej si bodo poslanci ponovno prizadevali doseči sprejetje svoje preferirane verzije, najverjetneje v imenu demokratičnosti in legitimnosti volitev. Trenutni zakon stranki SD in SMC razumeta kot kompromis, ki naj prepreči, da bi SDS, po svoji stari navadi, redne volitve 2022 obtoževala nelegitimnosti. Glede na to, da je bila SDS predlagateljica zakona in njegova največja podpornica, je precej verjetno, da volitev 2022 ne bodo obtožili nelegitimnosti.
Z Geino pomočjo je kultivirala vajenka Mojca.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj