Posebna vojaška operacija in nemir

Vojna v Ukrajini je vstopila v četrti teden. »Posebna vojaška operacija«, kot jo je poimenoval ruski predsednik Vladimir Putin, po zagotovilih Kremlja poteka po načrtih, čeprav vidnejših uspehov z izjemo zavzetja ozemelj južnega dela Ukrajine ruska vojska za zdaj ni dosegla. A v tokratnem Kultivatorju ne bomo analizirali vojaških taktik in premikov, ki so za seboj pustili 3,2 milijona beguncev, temveč bomo pod drobnogled vzeli porast cenzure in represije v Rusiji po invaziji na Ukrajino.

Čeprav ti besedi v Rusiji morda nista pogosto izgovorjeni ali zapisani, vsekakor ne gre za nov pojav. V kakšnih oblikah se kažeta danes, smo vprašali Branka Sobana, dolgoletnega opazovalca Rusije in nekdanjega dopisnika časnika Delo iz Moskve, ter Rino Pleteršek, nekdanjo sodelavko APR, ki živi in študira v Jekaterinburgu.

Zvezna služba za nadzor komunikacij in informacijske tehnologije Roskomnadzor, ki v praksi deluje kot medijski regulator oziroma cenzor, je kmalu po začetku invazije uvedla cenzuro neodvisnih medijev. Po odredbi generalnega tožilca Ruske federacije Igorja Krasnova je Roskomnadzor prepovedal oddajanje radia Eho Moskva in televizijske hiše Dožd. Zaposleni so svoj program zaključili s protestnim odhodom iz studia, ki so ga pospremili z geslom »Ne vojni« in predvajanjem baleta Labodje jezero Petra Iljiča Čajkovskega – aluzijo na avgust 1991, ko so državne televizije poskušale prikriti poskus odstavitve zadnjega predsednika Sovjetske zveze Mihaila Gorbačova. Ruskim spletnim uporabnikom je blokiran tudi dostop do neodvisnega novičarskega portala Meduza. Preostali še delujoči medij je časnik Nova Gazeta, vendar je bil ta primoran izbrisati pretekle vsebine, ki so s takšnim ali drugačnim ubesedenjem omenjale invazijo na Ukrajino oziroma vojno v njej. Ruski parlament je sprejel zakonodajo, ki določa visoke kazni za širjenje domnevnih lažnih informacij o ruski vojski, in sicer od denarne globe do 15 let zapora. Več Soban.

Izjava

Medijski prostor v tradicionalnem pomenu se je v Rusiji skrčil na državne medije in ostale, ki poročajo po nareku oblasti. To sogovornik, glede na obseg poseganja v novinarsko delo, označuje za vojno cenzuro.

Izjava

Omenjena urednica ruske državne televizije Marina Ovsjanikova je, potem ko je bila izpuščena iz pripora, že dala odpoved. Kazni v višini 258 evrov, ki jo je doletela, moskovsko sodišče ni izreklo za »vpad« v živi prenos, temveč za starejšo objavo videa na družbenih omrežjih, ki je kršil zakonodajo s področja protestov. 

Dostop do Facebooka, Instagrama, TikToka in nekaterih drugih družbenih omrežij je v Rusiji povsem blokiran ali močno omejen, pove Pleteršek.

Izjava

Roskomnadzor tako ohranja nadzor nad informacijami, ki prihajajo do ljudi.

Izjava

Poskus, kako zaobiti uradne razlage, je obveščanje z izrazi, ki nosijo zgodovinski spomin. Tako je med neodvisnimi mediji zaokrožila oznaka Gruz 200, ki, kot pojasni Soban, Rusom vzbudi asociacije na neke druge čase.

Izjava

Ob invaziji na Ukrajino smo v Rusiji priča svojevrstnemu novoreku, ko, kot omenjeno, vojna ni več vojna, temveč specialna vojaška operacija – tako imenovana »specoperacija«.

Izjava

Soban Putina spremlja vse od njegovega vzpona na oblast leta 1999. Kako se Putinova Rusija s Putinovo vojno umešča v sedanjosti?

Izjava

Neodvisnost so po »padcu« televizije ohranjali sprva predvsem časopisi in radio, kasneje pa tudi splet. V obdobju miru je oblast te medije omejevala, a jih ni v celoti prepovedala.

Izjava

Televizija kot osrednji medij v Rusiji zarisuje svojevrstno prelomnico med generacijami, ki je še posebej opazna zdaj, ko se je ruska družba ob vojni v Ukrajini – nemogoče je sicer oceniti, v kolikšni meri – polarizirala. Več pojasni Pleteršek.

Izjava

Polarizacija se odraža tudi v protestih proti vojni in za njo. Če ruska policija sistematično zatira vsakršne protivojne pozive, Kremelj ne le dopušča, ampak celo organizira provojne shode, kakršen je bil današnji na stadionu Lužniki.

Izjava

Avtobus demokracija na eni strani je hitro lahko tudi represija na drugi.

Izjava

Misel o prepadu med generacijami, ki mu je priča Pleteršek, deli tudi Soban. Pravi, da je ravnanje represivnih organov mnogo ostrejše od tistega, ki so ga bili vajeni udeleženci protestov proti Putinu in njegovim politikam.

Izjava

Po sogovornikovem mnenju je treba razloge za brutalno represijo, kot ji pravi, iskati v načinu, kako Putin v izjemno občutljivem času, kot je čas vojne, vodi državo. Na podlagi izkušenj iz držav nekdanje Sovjetske zveze namreč ve, kaj se zgodi, ko se ljudstvo upre oblasti.

Izjava

Številni novinarji v Ukrajini zadnje tedne citirajo Ukrajinke in Ukrajince, ki pravijo, da svojih sorodnikov v Rusiji ne morejo prepričati o tem, kaj se dogaja v Ukrajini. Kot pove Pleteršek, se sama ruskim medijem izogiba.

Izjava

Zelo opazen je tudi porast nacionalistične retorike tako Kremlju naklonjenih medijev kot državnih funkcionarjev in konec koncev Putina samega. V sredinem televizijskem govoru se je Putin obregnil ob tiste Ruse, ki nasprotujejo vojni ali, kot se je izrazil, »peto kolono«. Izpostavil je tudi tiste, ki zapuščajo državo. Njihov odhod je ocenil kot pozitivnega in ga označil za, kot je dejal, »naraven in nujen proces samočiščenja družbe«. Kot je nadaljeval, so bili »Rusi vedno sposobni ločiti prave patriote od smeti in izdajalcev in te izpljuniti kot muho, ki jim je ponesreči zletela v usta«. Takšne izjave, skupaj z glorificiranjem črke Z, ki jo v Ukrajini nosijo ruska vojaška vozila, kažejo na vse bolj fašistoiden značaj diskurza, ki ga vodi Putin.