Proti koroni petič

Državni zbor je včeraj sprejel peti sveženj ukrepov za pomoč gospodarstvu, ki se je znašlo v recesiji zaradi epidemije covida-19 in ukrepov za omejevanje širjenja virusa. Trenutne projekcije napovedujejo, da se bo gospodarstvo skrčilo za 6 do 10 odstotkov, kar pomeni, da bo bruto domači proizvod za 3 do 5 milijard nižji. To luknjo deloma krpajo protikoronski ukrepi, ki bodo letos presegli 4 milijarde evrov. V primerjavi s prejšnjimi je včeraj sprejeti zakonski sveženj sicer relativno majhen: proračun bo obremenil za 420 milijonov evrov.

Najpomembnejša ukrepa sta nadaljevanje z izplačili plač za čakanje na delo na domu ter izplačilo plač za delavce v karanteni. Tisti, ki ne delajo zaradi prisilne karantene ali pa iz takšnih ali drugačnih razlogov ne morejo delati zaradi posledic pandemije, bodo plačo prejeli iz državnega proračuna. Ta dohodek bodo dobili tudi samozaposleni, družbeniki in kmetje, ki jim bo, tako kot spomladi v času razglasa epidemije, pripadal univerzalni temeljni dohodek v višini do 1100 evrov. Manj – 700 evrov – pripada samozaposlenim v kulturi. Poleg tega nadomestilo za plače po novem pripada tudi tistim staršem, ki so morali ostati doma zato, ker je moral v karanteno njihov otrok.

Opozicijske stranke je najbolj zmotil del zakona, ki se tiče zdravstvenega sistema. Govori poslanec Levice Primož Siter.

Izjava
Tudi v sindikatih najbolj opozarjajo na nezadostne ukrepe na področju zdravstva. Predsednik sindikata Pergam Jakob Počivavšek.

Izjava
Letošnji proračun bo zaradi ukrepov za podporo gospodarstvu pridelal več kot 4 milijarde evrov primanjkljaja. Za razliko od prejšnje gospodarske krize ali pa morda prav zaradi te izkušnje se je letos država odločila, da bo s fiskalno politiko precej aktivneje pomagala gospodarstvu. Na današnji novinarski konferenci je to politiko požegnal tudi fiskalni svet. Predsednik sveta Davorin Kračun.

Izjava

Letošnji proračun bo imel najverjetneje primanjkljaj v višini okoli 9 odstotkov, prihodnje leto se bo primanjkljaj predvidoma znižal na približno 5 odstotkov in pol, leta 2022 pa naj bi znašal nekaj več kot 3 odstotke. Vse to so kršitve maastrichtskih kriterijev evroobmočja, a so v danih razmerah dopustne. Tako veliko trošenje države je sicer omogočila politika, ki odkupuje dolg držav in jim omogoča poceni zadolževanje – tako se slovensko obrestno breme kljub rekordnemu zadolževanju zmanjšuje. Govori član fiskalnega sveta Tomaž Perše.

Izjava

Dolg se povečuje predvsem zaradi državnih investicij. Te se bodo tako na račun evropskih sredstev kot tudi s povečanjem domačih proračunskih postavk zvišale kar za 40 odstotkov, za kar v zgodovini Slovenije ni primerjave. Kot pravi Kračun, obstaja tveganje, da bo to za slovensko gospodarstvo preprosto preveč.

Izjava
Ali bi bilo torej boljše, da bi državljani državna sredstva prejemali direktno v svoje žepe? Na ta način bi se povečala domača potrošnja, velik del katere predstavljajo storitve, v katerih je zaposlen največji delež ljudi. A Kračun ima pomisleke tudi glede tega.

Izjava

V slovenski ekonomski politiki, ki sledi možnostim, ki jih je odprla politika Evropske unije kot celote, predvsem pa Evropske centralne banke, smo priča temu, da lahko država, ki upravlja s svojo valuto, financira vsakršno gospodarsko dejavnost, ki jo omogočajo človeški in tehnološki viri. Tako fiskalna kot tudi monetarna politika sta v resnici podrejeni tem objektivnim okoliščinam. Situacija je tako zrcalna podoba dolžniške krize, ko je fiskalna politika onemogočila gospodarsko dejavnost, s tem pa blaginjo, za katero ni bilo nobenih objektivnih preprek. Dela željnih rok je bilo na pretek, tudi tehnološke zmožnosti se niso bistveno spremenile. Danes je kapitala za zagon gospodarstva še preveč, težava pa je, da morajo nekatere dejavnosti počakati na čas po epidemiji. Dobra novica je vsaj to, da nas bodo očitno počakali še neizkoriščeni turistični boni. Vlada namreč obljublja, da jih bomo lahko izkoristili tudi po novem