Veliki Lebnovski
V sredo je predsednik vlade Marjan Šarec sprejel ponujeni odstop okoljskega ministra Jureta Lebna, tretjega ministra svoje vlade. Ta je klonil pod pritiski na dveh frontah.
Prva zadeva domnevno vnaprej dogovorjeno javno naročilo za izgradnjo makete drugega tira, ki jo je država preplačala za več deset tisoč evrov. Iz dokumentov dopisovanja, ki jih je pridobila medijska hiša ProPlus, je namreč razvidno, da so dogovori o javnem razpisu za maketo med člani kabineta Ministrstva za infrastrukturo in oglaševalsko agencijo Futura, ki je izvedlo zbiranje prijav na razpis, potekali že mesec dni pred objavo besedila javnega razpisa.
V imenu takratnega ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča in vodje projekta Drugi tir ter takratnega državnega sekretarja na Ministrstvu za infrastrukturo Jureta Lebna naj bi naročilo vodila Nataša Pelko, predstavnica za stike z javnostjo Ministrstva za infrastrukturo. Vsaj tako je na začetku trdil nekdanji minister Leben. Nataša Pelko, danes zaposlena v službi za stike z javnostmi podjetja 2TDK, je odgovornost za izvedbo javnega naročila prevalila na dotičnega, saj naj bi kot podrejena le izvajala naloge, ki jih je prejela od nadrejenih. To potrjujejo tudi dokumenti, predstavljeni v oddaji Tarča na Televiziji Slovenija prejšnji četrtek, ki jih je komentiral Damir Topolko, nekdanji direktor direkcije za infrastrukturo.
Spomnimo; na razpisu direkcije za infrastrukturo za izdelavo makete drugega tira, ki ji je načeloval zdaj že nekdanji direktor direkcije za infrastrukturo Damir Topolko, je zmagala oglaševalska agencija Futura. Za izvedbo del sta se prijavili podjetji Art Rebel 9 in RPS. Slednje je ceno izdelave ocenilo na malo manj kot 61 tisoč evrov, prvo pa na malo več kot dvakratno vrednost in sicer 133 tisoč evrov. Dražji ponudnik je bil s strani agencije izbran kot izvajalec, ta pa je za podizvajalca del izbral kar cenejšega ponudnika iz razpisa. Topolko je takrat zagotavljal, da je bil dražji ponudnik izbran zaradi napake v datoteki v Microsoft Excelu. Javnost tej izjavi ni verjela, kar je sprožilo prvi del medijske afere maketa.
Direkcija za infrastrukturo je teden dni kasneje ponudnika pozvala, naj preplačano maketo, ki je bila postavljena 7. marca lani v Kopru, umakne. Dva tedna kasneje je direkcija odstopila še od pogodbe z izvajalcem, ker slednji RPS ni prijavil kot podizvajalca naročila. Matjaž Požlep, direktor podjetja Art Rebel 9, ob tem poudarja, da vrednost makete ni točna, saj naj bi se 22 odstotkov cene državi povrnilo v obliki davka na dodano vrednost.
Agencija za varstvo konkurence je maja lani sporočila, da zoper podjetji ne bo sprožila nadzorstvenega postopka, saj je ugotovila, da sta izbrani in neizbrani ponudnik začela sodelovati šele, ko je bila odločitev o oddaji naročila že pravnomočna. Damir Topolko zaradi takratne afere ni odstopil s položaja.
Policija je 12. februarja letos sprožila preiskavo in izvedla hišne preiskave na Direkciji za infrastrukturo in v podjetju Art Rebel 9. Zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic je osumila štiri javne uslužbence direkcije za infrastrukturo, med njimi vodjo strokovne komisije za izbor izvajalca del Katjo Rašič in vodjo službe za javna naročila v železniški infrastrukturi Suzano Šnajder, obe sicer članici SMC. Med osumljenimi sta še Smiljana Sočana, vodja službe za javna naročila na direkciji za infrastrukturo, ter direktor direkcije za infrastrukturo Damir Topolko. Trenutna ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je včeraj zaradi domnevne odgovornosti pri spornem dogovarjanju cene naročila premieru vlade Marjanu Šarcu predlagala odstop Damirja Topolka. Ta je njegov odstop tudi sprejel.
Art Rebel 9 je avgusta lani vložil zahtevo za izvršbo plačila 133 tisoč evrov, ker je aprila lani izdal račun, ki mu je zagotavljal plačilo omenjenega zneska. Okrajno sodišče je direkciji za infrastrukturo naložilo plačilo omenjenega zneska. Vendar ta ni privolila niti po predlogu poskusa mirne rešitve spora. Naposled je podjetje Art Rebel 9 pred tednom dni vložilo ovadbo zoper državo, ker naj bi direkcija za infrastrukturo od pogodbe odstopila protizakonito, komentira Matjaž Požlep.
Odstop od pogodbe na podlagi obligacijskega zakona bi bil namreč upravičen, če bi dolžnik odstopil, še preden je naročeni izdelek prevzel in potrdil pravilnost izpolnitve. Maketo pa je nekdanji predsednik vlade Miro Cerar skupaj z ministrom za gospodarstvo Zdravkom Počivalškom, ministrom za infrastrukturo Petrom Gašperšičem in državnim sekretarjem za infrastrukturo Juretom Lebnom tudi javno odprl. Razveljavitev pogodbe zaradi napak v izpolnitvi naročenega dela je tako malo verjetna, je v Delu 19. februarja komentiral pravnik Stanko Štrajn.
Pa se vrnimo nazaj. Nataša Pelko je kot odgovor v prelaganju odgovornosti nekdanjega okoljskega ministra Jureta Lebna naslovila pismo na nadzorni svet in celotno vodstvo podjetja 2TDK, ki gradi drugi tir in kjer je zdaj zaposlena. V njem je zapisala, da ni delala na lastno pest, pač pa izključno po navodilih takratnega vodstva, to je takratnega ministra Petra Gašperšiča in vodje projekta Jureta Lebna. Pelko je zapisala, da ni sodelovala pri dogovorih za maketo, da ni vedela, kdo se je na razpis prijavil in kdo je bil na koncu izbran ter ni niti sodelovala z agencijo Futura. Natašo Pelko smo nekajkrat skušali priklicati po telefonu, a se nam ni oglasila. Prav tako pojasnil nismo dobili iz državne družbe 2TDK.
Druga fronta napada na zdaj že nekdanjega okoljskega ministra, pa poteka s strani tako imenovane skupine strokovnjakov, ki so sprožili ovadbo zoper Jureta Lebna, nekdanjega ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča, zdaj sicer zaposlenega na ministrstvu za okolje in prostor, ter sekretarko istega ministrstva Nino Mauhler. Poleg njih so prijavitelji ovadili še vodstvo družbe 2TDK ter njen nadzorni svet. Kriminalna združba, kot jo imenujejo v ovadbi, naj bi z lažnimi podatki zavajala nadrejene in slovensko javnost.
V ovadbi tako imenovana skupina strokovnjakov ovadenim očita kazniva dejanja velike goljufije, lažnega predstavljanja in zavajanja javnosti z velikim oškodovanjem javnih financ. Eden izmed ovaditeljev, Jože Duhovnik iz strokovne skupine Dvotirna proga, projekt štirih kilometrov, je na šesti nujni seji Komisije Državnega zbora za nadzor javnih financ prejšnji četrtek takole komentiral nepravilnosti:
Povzročena gospodarska škoda zaradi izkrivljanja podatkov naj bi po mnenju ovaditeljev znašala med 1,5 milijarde in dvema milijardama evrov. Odkrite in ovadene nepravilnosti pa se ne nanašajo na javno naročilo makete, temveč na celoten projekt drugega tira.
Leben in Gašperšič sta se na ovadbo že odzvala z napovedjo sprožitve krive ovadbe na sodišču, saj naj bi šlo za zlorabo pravnega instituta. Kot so nam pojasnili na Ministrstvu za okolje in prostor, bosta Gašperšič in Leben zoper vlagatelja podala prijavo krive ovadbe, saj sta prepričana, citiramo: "da gre za neosnovane laži in zlonamerna podtikanja". Nekdanji minister in tedanji državni sekretar menita, da gre za zlorabo pomembnega pravnega instituta z namenom pridobivanja medijske pozornosti.
Premier Marjan Šarec je tako predvčerajšnjim sprejel odstop okoljskega ministra Jureta Lebna, včeraj pa še odstop Damirja Topolka, direktorja direkcije za infrastrukturo. Pri tem je Šarec večkrat izpostavil ministrovo dobro delo.
Po kratkem glasbenem predahu se bomo posvetili še tako imenovanim okoljevarstvenim dejavnostim nekdanjega okoljskega ministra Jureta Lebna, s katerimi je po besedah sogovornikov iz okoljevarstvenih krogov dregnil v osje gnezdo kapitalskih interesov.
Ob nastopu na funkcijo okoljskega ministra se je Jure Leben javno zavzel za rešitev mnogih nepravilnosti na področju varovanja okolja. Njegovo ministrstvo je konec lanskega leta začelo tudi s postopkom priprave sprememb Zakona o varstvu okolja. Med opaznejšimi projekti, ki jim je javno nasprotoval, je bilo pridobivanje zemeljskega plina s hidravličnim drobljenjem peščenjaka oziroma frackingom v pomurskih Petišovcih.
Sredi novembra lani se je tako britanska veleposlanica Sophie Honey sestala z ministrom za okolje in prostor Juretom Lebnom, ki javno nasprotuje črpanju plina v Pomurju. Le nekaj dni pred tem je Ministrstvo za okolje in prostor namreč odredilo notranji nadzor nad postopki agencije za okolje pri načrtovanem črpanju plina v Petišovcih. Britanska družba Ascent Resources je namreč s slovenskim Geoenergom, ki je v lasti družb Petrol in Nafta Lendava, oktobra prejela odobreno okoljevarstveno dovoljenje za povečanje dveh obstoječih vrtin za črpanje zemeljskega plina. Notranja revizija je namreč pokazala, da so bili stiki uradnikov z investitorji intenzivnejši, kot je dovoljeno, v omenjenih postopkih pa je bilo ugotovljenih tudi več nepravilnosti.
Britansko veleposlanico je na srečanju z ministrom zanimalo, kdaj bo Agencija Republike Slovenije za okolje izdala dovoljenja in kakšni so bili izsledki notranjega nadzora, zato jo je Jure Leben prijavil Komisiji za preprečevanje korupcije, z mesta direktorja Arsa pa razrešil Joška Kneza. Slovensko zunanje ministrstvo je včeraj potrdilo naše domneve, da je bil ena od tem na srečanju britanskega zunanjega ministra Jeremyja Hunta s slovenskim zunanjim ministrom Mirom Cerarjem prejšnji četrtek tudi projekt Petišovci. Dogajanje komentira raziskovalni novinar Primož Cirman.
V Sloveniji je bil prejšnji teden tudi Colin Hutchinson, direktor podjetja Ascent Resources, ki se je v Lendavi srečal s slovenskimi partnerji pri projektu, podjetjem Geoenergo in Petrol Geo. Solastnikom britanskega podjetja, ki naj bi v projekt črpanja plina v Petišovcih vložili več kot 50 milijonov evrov, po besedah Primoža Cirmana zmanjkuje potrpljenja, novico o njegovem odhodu pa so sprejeli kot pozitivno. Cirmana ob tem čudi, da se v preteklosti ob domnevnih tako velikih zalogah zemeljskega plina domači partnerji niso zganili in koncesijo za črpanje prepustili tujemu podjetju.
Poročali smo že o interventnem zakonu o ravnanju z odpadno embalažo, na podlagi katerega je ministrstvo za okolje in prostor začelo oblikovati poseben sistemski zakon o ravnanju z odpadki. Osnutek zakona predvideva, da bodo za ravnanje z odpadno embalažo plačevala vsa podjetja, ki dajo na trg več kot 500 kilogramov embalaže. Ta uredba bi zaobjela večino slovenskih podjetij, ki pa so za ravnanje z odpadki doslej plačevala relativno malo.
Potem je tu še vprašanje gradnje osmih hidroelektrarn na Muri, katere zaščita je bila zapisana v koalicijski pogodbi. Osnutek uredbe o prenehanju veljavnosti koncesije za izrabo Mure je ministrstvo objavilo prejšnji teden. Dravske elektrarne so napovedale, da bodo v primeru, da bo ministrstvo za okolje in prostor ukinilo koncesijo za rabo vode na Muri, terjale odškodnino za doslej nastale stroške. V Holdingu Slovenskih elektrarn so se na namero ostro odzvali, saj naj bi bila, citiramo: “precedenčna oblika političnega odločanja v primeru dolgotrajnih in zahtevnih infrastrukturnih projektov". Konec citata.
Osemdeset nevladnih organizacij, ki nasprotujejo gradnji hidroelektrarn na reki Muri, je v javnem pismu podprlo nekdanjega ministra in izpostavilo nesprejemljivost tovrstnih pritiskov na ministrstvo in vlado s strani energetskega sektorja. Nekdanjega ministra so podprli tudi okoljevarstveniki, združeni v mreži Plan B za Slovenijo, ki združuje več okoljevarstvenih organizacij, med drugim Umanotero in Focus. Gaja Brecelj, predstavnica mreže, ocenjuje, da so bili v zadnjih mesecih delovanja ministra Jureta Lebna zastavljeni pravi nastavki z vidika vključevanja strokovne in civilno družbene javnosti na področju varovanja okolja.
Kot je v sredinem N-euro momentu zapisal Tomaž Zaniuk, Jure Leben ni niti tarča niti žrtev slovenskega koruptivnega okolja in prostora, temveč zgolj njegov simptom. Njegovo vpletenost v koruptivno ravnanje in posredno ali neposredno odgovornost pri predragem naročilu makete drugega tira bodo potrdili ali zavrgli organi pregona. Mi pa ob tem ne moremo mimo ironičnega dejstva, da je medijski pomp okrog tako imenovane afere maketa zelo podoben zapletu filma Veliki Lebowski, pri katerem smo si sposodili naslov prispevka. Brata Cohen sta si film zamislila v duhu kriminalnih romanov Raymonda Chandlerja, v katerih je zaplet prignan do tolikšne kompleksnosti, da postane pravzaprav nepomemben, v ospredje pa stopijo protagonisti in njihovo ravnanje.
Frajer Leben, kot bi ga lahko v svojem pismu podpore poimenovali okoljevarstveniki, združeni v mreži okoljskih organizacij Plan B za Slovenijo, je v svojih prizadevanjih za reformo Zakona o varstvu okolja stopil na žulj gosto stkanim političnim in kapitalskim interesnim mrežam. Ti in tovrstni Veliki Lebowskiji so ponovno sklenili, da njihovih naložb v celjski, mežiški in šoštanjski kotlini ne sme nihče ogroziti. Nekdanji okoljski minister bo tako moral s svojim nazivom Master of Science Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske kariero najverjetneje nadaljevati zunaj politike.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj