Vzhodnoevropska začasna zaščita
Včeraj smo vstopili v peti teden ruske invazije na Ukrajino, največji vojaški spopad na stari celini od druge svetovne vojne naprej. O superlativih vojne v Ukrajini lahko govorimo tudi v kontekstu beguncev. Svoje domove je bilo po podatkih Organizacije združenih narodov namreč primorano zapustiti že okrog deset milijonov državljanov in do nedavnega prebivajočih v Ukrajini. Največje število pribeglih iz Ukrajine je svoje zatočišče našlo na sosednjem Poljskem.
Od slabih štirih milijonov beguncev, ki so zapustili Ukrajino, sta na Poljsko pribegnili dve tretjini vseh, ki so domovino zapustili, oziroma dva milijona in pol. Dobrega pol milijona beguncev je sprejela Romunija, sledita ji še Moldavija in Madžarska z dobrimi tristo tisoč ter Slovaška s četrt milijona sprejetih beguncev. Iz Doneške in Luganske ljudske republike, ki jima je Rusija nekaj dni pred začetkom vojne priznala suverenost, pa je v Rusijo pribegnilo okoli dvesto tisoč beguncev. Vsaj še enkrat toliko beguncev, ki so jih sprejele sosedske vzhodnoevropske države, pa se je razkropilo v varnejše dele Ukrajine, predvsem na zahod države.
V današnjem Kultivatorju bomo analizirali begunsko krizo na vzhodu Evrope, ki jo je sprožila ruska invazija na Ukrajino. Kako se z najhujšo begunsko krizo po koncu druge svetovne vojne soočajo na Poljskem, razloži profesor politologije na Univerzi v Sussexu in avtor bloga The polish politics, Aleks Szczerbiak.
V prvih dneh vojne je poljska vlada angažirala civilno zaščito in nevladne organizacije, ki so na meji z Ukrajino skrbele za oskrbo beguncev.
Med prvimi begunci iz Ukrajine so prevladovali tisti, ki imajo v evropskih državah sorodnike in prijatelje, pri katerih so se lahko nastanili, zato niso potrebovali veliko vladne pomoči. Po prihodu večjega števila beguncev je bilo jasno, da bo v prihodnje potrebno državno posredovanje. Ob pomoči Visokega komisariata za begunce pri Organizaciji združenih narodov je poljska vlada pričela s snovanjem regijskega načrta za pomoč beguncem, za katerega so pri OZN namenili sredstva v višini dobrih 172 milijonov evrov. S tem bodo begunci na poljsko-ukrajinski meji deležni institucionalne podpore in pomoči ob nadaljevanju poti. Meja med Poljsko in Ukrajino je tako postala center za pomoč beguncem pri nujni oskrbi.
Poljska vlada izključuje možnost vzpostavitve begunskih taborišč. Kljub temu da želi poljska vlada s tem pospešiti integracijo ukrajinskih beguncev v poljsko družbo, se ti še vedno zadržujejo na javnih mestih, zlasti na železniških postajah. Te so ob povečanem železniškem prometu med Kijevom in Varšavo postale prvo glavno zatočišče ukrajinskih beguncev.
Organizacija logistike za begunce je v sodelovanju poljske vlade in številnih civilnih združenj stekla kmalu po začetku vojne. Na pobudo poljske vlade je velik delež begunskih družin nameščenih pri poljskih prostovoljcih in prostovoljkah.
Nekatere ukrajinske družine so sicer še vedno nameščene v vmesnih beguncih centrih v različnih športnih dvoranah. Pred individualno namestitvijo se morajo ukrajinski državljani registrirati v centru, nameščenem na nacionalnem nogometnem stadionu v Varšavi, s tem pa pridobijo poljsko nacionalno številko identitete, bolje znano pod kratico PESEL.
Od začetka vojne je poljska vlada sprejela več ukrepov, ki ukrajinskim beguncem omogočajo, da na Poljskem znova pričnejo z razmeroma običajnim življenjem. A zakoni, ki jih je sprejela poljska vlada, se ne nanašajo na vse osebe, ki so po začetku vojne prečkale poljsko-ukrajinsko mejo. Ugodnosti, ki jih predvideva zakon, so deležni le ukrajinski državljani, ki so na Poljsko prišli neposredno iz Ukrajine. Več pojasni Agnieszka Matejczuk, pravnica iz Združenja za pravno posredovanje v Varšavi, ki že več let deluje na področju svetovanja manjšinam in marginaliziranim skupinam.
Ostalim beguncem, ki kriteriju ukrajinskega državljanstva in določene begunske poti ne zadoščajo, lahko uveljavljajo status začasne zaščite po istoimenski direktivi Evropske unije. Slednja je direktivo, ki je bila zasnovana po vojnah v nekdanji Jugoslaviji, znova aktivirala 27. februarja na pobudo ministrov za notranje zadeve držav Evropske unije. Začasna zaščita zagotavlja takojšnje in začasne zaščite razseljenim osebam iz držav, ki niso članice EU, in tistim, ki se ne morejo vrniti v izvorno državo. Po uveljavitvi statusa začasne zaščite, ki beguncem omogoča bistveno manj socialnih bonitet, lahko ti na Poljskem ostanejo zgolj leto dni.
Bolj zaostrene razmere za pridobitev pravnega statusa zaščite na Poljskem veljajo za begunce, ki ne zadoščajo kriterijem poljske vlade in niti direktivi Evropske unije. To so v veliki večini študenti in študentke ter tuji delavci in delavke, ki so v Ukrajini prebivali začasno. Na voljo imajo zgolj petnajst dni, da uredijo svoj pravni status na Poljskem, pojasni Matejczuk.
Če osebe, ki so prišle na Poljsko, svojega begunskega statusa ne morejo registrirati, jim preostane le, da zaprosijo za mednarodno zaščito. Begunci, ki torej prihajajo iz tretjih držav in v Ukrajini niti niso imeli začasnega prebivališča – to so večinoma osebe iz drugih vojnih področij na Bližnjem vzhodu – imajo zgolj možnost, da za posebni status zaprosijo v skladu z zakonodajo, ki je veljala pred začetkom vojne.
Ukrajinski državljani, ki so na Poljsko prišli neposredno, lahko po novem zakonu koristijo večino socialnih pravic, ki veljajo za poljske državljane. Prav tako pa prejmejo enkratno denarno spodbudo v višini tristotih poljskih zlotov ozirom dobrih šestdesetih evrov.
Ostali begunci, za katere novi zakon poljske vlade ne velja, socialnih pravic ne morejo koristiti. Deležni so zgolj manjše denarne pomoči, namenjene temeljnim življenjskim potrebščinam, prav tako pa nimajo enakih možnosti nastanitve. Denarno pomoč pa prejmejo tudi poljske družine, ki so pripravljene gostiti pribežnike iz v vojno ujete Ukrajine.
Večina pribeglih iz Ukrajine lahko na Poljskem uživa približno enake življenjske pogoje kot poljski državljani. Na Poljskem je sicer že pred vojno živelo približno milijon ukrajinskih državljanov in državljank. Ti so bili večinoma moški delavci, ki pa so se po začetku vojne tudi množično vračali na bojišča v Ukrajino. Iz Ukrajine so v zadnjem mesecu pribegnile zlasti skupine starejših in žensk z otroki. Zato želijo integracijo ukrajinskih beguncev na Poljskem pospešiti predvsem s takojšnjo vključitvijo v izobraževalni sistem.
Število beguncev iz Ukrajine se seveda povečuje iz dneva v dan. Tudi poljska vlada je priznala, da so nastanitvene kapacitete na robu zmogljivosti. Poljska sicer sprejema daleč največje število beguncev, a se tokovi beguncev, ki bežijo iz Ukrajine, usmerjajo tudi drugod po Evropi. Točnega podatka o številu ukrajinskih beguncev v Sloveniji ni, po navajanju različnih medijev naj bi jih bilo nekaj tisoč.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentarji
Ko sredi noči avtobus pripelje v Herson na jugu Ukrajine, potniki komaj prepoznajo obrise mesta.
Porušene stavbe, poruvano kablovje armatur in žic, razkopane asfaltne ceste, polne jam. Skrivnostne ruševine ter prašno, neugledno rastlinje, ki ga rahlo obseva mesečina.
Mesto je ravno prav porušeno, da ponoči njegova razsutost daje občutek vznemirjenja. Herson spi. Območje Suvorov, kjer najdemo predele Tavrijskij, Pivnichnij, je pogreznjeno v tišino, le nekaj oken je razsvetljenih po stavbah. "Tam preko je Sklotara," mi pove neki Ukrajinec, kažoč z iztegnjeno roko, s katero zamahne v nekakšni malomarnosti: "Tam so tudi predeli imenovani Slobіdka, Voyenka in Skhіdny."
Vse prebivalstvo je v zakloniščih.
Na pesniškem večeru recitirajo pesmi (nekaj , kar se jih spomnim) :
_------_P__U__T_-_-_-K_A__-_---
Jaz sem le pest.
Putin je močna voda.
Mnogo voda obvladuje Putin.
________--_-_-___--_-__---____
Bog je dal prašiče,
kako ne,
saj jih jemo.
Putin, nasprotno,
je dal to,
da si Ukrajinec,
ki stoji na pragu upanja,
čeprav morda nisi Ukrajinec.
____________________-----______
Putin je napeljal rečni
tok, saj vem,
kurba, in zdaj se nam roga.
Po plinastih pobočjih je splezal
strokovnjak za plezanje.
::::..:................
Putin
na Kijevu si boš polomil zobe
bolje da hitro posnameš en selfi
ker naslednjič
ko boš govoril na bbc-ju
boš škrbast.
::::::..............
Putin,
izgnali te bodo.
Tvoja prtljaga bo lajala nate.
:::::...::::.:::::..
....
(/////??''?'???????????////
Potem so prišli vesoljci
in pohopsali najlepše babe.
//////??'?////////////???''//////////) (smeh v dvorani)
....(ne vem, če sem prav slišal)
....
Putin je torej polbog, pomislim. Prav tu, na posvečenem mestu, kjer se spletajo generacije in se nahajajo preznojena, prestrašena telesa vojakov.
Sredi vojnega stanja, tudi na dogodkih, se mešajo razne tekočine, praški, dimi. Včasih si podajamo cigarete in tu in tam mimo mene pride kakšna steklenica vodke, ki jo zavrnem. Vsakdo je na robu samouničenja, toda ta bolečina smrti je postano sladka, premešana z gostim oprijemljivim cigaretnim dimom.
Še z dvema novinarjema iz Češke živim v nekdanjem hotelu, kjer prebivajo večinoma prišleki iz zahoda, stavba pa je znana po tem, da se je v njej dogajala prostitucija - kot to nazorno z rokami opiše taksist, ki me odpelje tja.
Dve uri kasneje se nam pridruži, ker se izkaže , da je v naši hiši tudi delavski disko in nas povabi tja na pijačo.
Taksist veliko govori. Ima šest žena. Ko mu katera zateži, se odpelje v Rusijo na "furo" in se vrne. Če se ženska ne obnaša po njegovo, to ponovi. Pol njegovega telesa je kovinskega. Ker mu povem, da imam bosanske korenine, začne govoriti o bosanskih delavcih v Ukrajini, ki so jih preganjali Ustaši in so imeli posttravmatski sindrom, zato je bilo večkrat treba klicati v umobolnico, tudi sredi noči, ker je bilo tako neznosno. Ko mu povem, da prihajam iz Ljubljane, mi začne govoriti o kokainskih oblakih megle v Ljubljani.
Kasneje ko taksist odide, mi povejo, da gre za bivšega obskurnega politika, ki je v TV soočenjih pogosto nastopal vinjen in je bil sploh znan po zelo ekscentričnih izpadih v kampanjah. Pokazali so mi posnetek nekega njegovega javnega nastopa. Oblečen v dinozavra stopi v ospredje kamere v studiju in napade župana nekega majšega mesta v Ukrajini in ga začne neokusno naskakovati kot kakšen pes. To naj bi bil del njegove taktike.
Vojna je, bliža se konec sveta, in ljudje stojijo v vrsti za Big Mac. To mi pove neka ukrajinska novinarka in mi nastavi video na telefonu. Latest new from Russia. Odločim se , da bom žensko poslušal do konca. Kar pa ona dojame kot spodbudo. Potem pokaže serijo YTB posnetkov s Putinom in njegovimi vojaškimi paradami, na katerih se predvaja komad Unstoppable:
https://www.youtube.com/shorts/HJwPWXQdHRg
I put my armor on to show how i am...
(Putin zakriči: Hura!)
I put my armor on to show that i am...
I am unstoppable
I am a Porsche with no brakes!
I am invincible!
and I win every game!!!
....
...
Preplavi me nekakšno božje nasilje kot ga zaznamo pri Walterju Benjaminu... Poleg tega Putinova podoba na pop komad vrže povsem drugačno luč. Kot da bi predvajana glasba dobila svojo zgodovinsko potrditev. Šele sedaj zares razumem pesem, prej se mi ni zdela nič posebnega. (Strange innit? si sam sebi ponavljam)
Ko me novinarka vpraša, kaj počnem v Ukrajini, ji povem, da je nastopil čas za individualno potezo in da se iz te vojne ne moremo izvleči kolektivno z jamranjem, da se nič ne da storiti. Lahko si vsaj zraven, ne pa, da se narediš, kot da nič ne obstaja. To je pogum, s katerim se lahko sklene neka univerzalna etika, če želi biti univerzalna. Podobno kot Aleš Šteger, ki je šel v Mehiko na območja, kjer je zemlja dobesedno krvavvela.
Odidemo naprej proti bojni črti, kjer naj bi se dogajala vojna. Po eni uri hoda, nam ukažejo da se uležemo. Ko padejo prve granate na območje kakšen kilometer stran, se začnemo opotekati in ker ne moremo teči zgolj počasi hodimo. Sčasoma nas napor hoje pahne v vrtoglavico in zaradi silne izčrpanosti začnemo padati po tleh. Prostor razpade na molekule in s tem tudi čas. Zdi se mi, da zelo počasi poševno padam proti tlom...
Sredi vojne se zgodi semantični zlom pojma življenja, saj ta pade v svoje lastno nasprotje, v smrt.
Vojna je, čeprav jo enačim s smrtjo, splet upanja in paranoje. Betonske klade so nameščene po cestah, da jih ne prebije ruska vojska. Za njimi se sprehajajo oboroženi ukrajinski prostovoljci. Ti me prijazno pozdravljajo, vidim, da gre za različne življenjske oblike. Ločujejo nas težka sidra izkušenj; njihova se spuščajo globoko v prepad, ne moreš videti, kam so zapičena. Zato se mi njihove duše zdijo težke kot tank. V vseh očeh vidim podoben izraz. To je vojna.
Neki ukrajinski vojak mi pove, da je videl , kako je na na enem od mestnih križišč njegovemu prijatelju odneslo noge. Predstavljam si, da je granata zažvižgala, da so vsi videli njen let in nihče ni mogel storiti nič. Njena trajektorija je bila zapisana, nespremenljiva, ljudje so bili vkopani. Prepuščeni nečemu, kar se menda mora zgoditi in se že dogaja. Kaj se zgodi na križišču, ko leti granata in se ji ne moreš ogniti, ko disciplina telesa ne more več pomagati? To so drugačne sile. Sile, ki jih odkriva fizika in ozemljuje tehnika. Ko poči granata nedaleč stran od tebe se ti jezik začne zapletati, tu so še prsti, ki jih prevzame nedomače tresenje.
Baje da so rimski vidci prerokovali iz razmesarjenih hrastovih debel, na katerih je eksplodirala nevihtna strela, tako pravi Vergilij v Bukolikah, in tu se postavlja vprašanje, kdo upravlja s svetom. Nekdo, ki predvideva ali nekdo, ki izkuša?
V vojni lahko poseduješ zemljevid, vendar se ta ne obnaša po fiksnih pravilih. Ko greš v posteljo spat, zemljevid začne šelesteti. Entitete na njem oživijo in dobijo noge. Premešajo se. Kjer je bila reka, sedaj stoji konjski hlev. Kjer je šumel gozd, sedaj stoji nasad oljk. Zaman se je truditi razumeti. Nekateri razumejo njegova pravila, ki se jih ne držijo, zato jih vojna kaznuje, drugi se držijo pravil, ki jih ne razumejo, zato jih usoda nagrajuje in jim odpira skrivnosti.
Tik preden zaspim v ušesih zaslišim melodijo skladbe Unstoppable ....Pred mano se pojavi Putin.
Putin:
V mestu ukrajinskih mrtvecev
so vsi Ukrajinci mrtvi.
Jaz:
Več časa rabim
za svoj počitek.
Putin:
Ostre roke imam, precizne
z njimi skubim, kar hočem.
Jaz:
V deželi, kjer ni putina
tudi ni zgodb o putinu.
Putin:
Jaz sem ogenj
ki kuha račjo juho.
Imam pse na konopcih
lačni so mesa in hlastajo
po loncih z mesom.
Jaz:
Na tej ravni planini, ki je zelo ravna,
bi se še Madžari izgubili.
Putin:
Ali ne veš, Muanis,
glasba ptičjega kričanja je orodje
za majanje družbenega reda?
Nato se je Putin v trenutku spremenil. Postal je zelo pasji. Čisto do mene je stopil, s svojo dolgo sivo brado in rekel:
" Poslušaj, fant. Prihajam sa mesta, kjer su me pretepali, otipavali, gdje je temno in vlažno. Pripravljen sem na sve. Ko so me vodili u verigama , sam te video. Bio si kupeju. Bio si potuhnjen. K njej si šo, takrat ko bi jaz morao it. Naključje? Jaz mislim, da ne. Mislim, da si nas ti sve zašpecao. Šlatal so me, da bi nekaj našli, neko informacijo, a niso našli nič. Ja sem že dolgo mrtav, Ja sam se samo rodio, sve ostalo je izbrisano. Ja sam se rodio u neživljenje. Kaj si mislio, da mi bojo lahko kaj naredil? Ja sam zombi , fant. A se bojiš zombija? A? A?"
Iz žepa je potegnil predpotopni revolver. Nameril vame.
Rekel je:
"Ti si kriv za sve to. Ti si jo našuntao protiv mene in zarad tega sem morao it dol. Zdaj mi boš povrno sve!"
Približeval se mi je z revolverjem. Nekaj sem blebetal, a brez uspeha. Besneča slina se mu je cedila iz kotička ustnic in se spuščala po bradi, se zapletala med šopi kocin. Njegove oči so me spominjale na kavo, ki narašča ob vretju. Zddelo se mi je, da bo strel izkočil iz njih in ne iz revolverja. Vedno bolj napeto sva se gledala. Moj pogled proti njegovemu. Tudi moje oči so dobivale metek. Drug drugega sva hipnotzirala.
Nato sem ga prijel za roko.
Zakotalila sva se v spiralo, ki se je zvijala, intenzivirala. Bilo je kot ples, v katerem jaz postajam oče in on nekdanji fant, rekel bi , da je to vrtenje imelo potencial; to postajanje bi lahko proizvedlo novo energijo ali nekaj podobnega.
Kmalu se je zaslišal pok granate in zbudil sem se.
Komentiraj