Vsi enaki, a ne zares enakopravni
Slepi, gluhi, gibalno ovirani, osebe z mišično distrofijo, cerebralno paralizo, multiplo sklerozo, amputiranci, paralitiki, paraplegiki, tetraplegiki in drugi – invalidi so med nami, del naše družbe. Četudi vedno manj marginalizirani in stigmatizirani, v vsakdanjem življenju še vedno ovirani.
Invalidi in osebe z oviranostmi
V današnjem MEGA OFFsajdu, oddaji aktualnopolitične redakcije Radia Študent, v kateri obravnavamo dobre in slabe plati evropske kohezijske politike, bomo preizpraševali dostopnost izobraževalnih, kulturno-umetniških, športnih, transportnih in turističnih storitev invalidom in osebam z oviranostmi. Poleg zakona o izenačevanju možnosti invalidov, krajše ZIMI, ki ureja to področje, je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti leta 2016 pripravilo projekt Evropska kartica ugodnosti za invalide, ki slednjim z nudenjem popustov in ugodnosti doma in v tujini izboljšuje dostopnost storitev v vsakdanjem življenju. Vlogo ministrstva pri zasnovi in izvedbi projekta predstavi Saša Mlakar, njegova idejna vodja, sicer pa sekretarka na Direktoratu za invalide, vojne veterane in žrtve vojnega nasilja.
V sklopu prvega dela projekta, ki je trajal do konca leta 2017, so natisnili 170.000 kartic, kolikor je po podatkih ministrstva okvirno število invalidov v Sloveniji, in k sodelovanju povabili Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije, krajše NSIOS. Ta je razvil mobilno aplikacijo in spletno bazo, v kateri je zbral več kot 200 ponudnikov storitev.
Maša Malovrh, strokovnjakinja za spletno dostopnost, ki smo jo slišali na začetku prispevka, pojasni razliko med dostopnostjo in oviranostjo.
Mojca Vaupotič, glavna tajnica NSIOS, pojasni, katere skupine oseb z oviranostmi so upravičene do koriščenja ugodnosti.
Imetniki evropske invalidske kartice lahko ugodnosti koristijo v osmih drugih partnerskih državah Evropske unije, in sicer na Cipru, Malti ter v Belgiji, Estoniji, Finski, Italiji in Romuniji. Ugodnosti pri nas pa lahko prav tako koristijo invalidi iz teh držav. Glavni cilj projekta je namreč prav spodbujanje mobilnosti, več Mlakar.
Drugi del projekta se je začel julija lani, v želji slediti Evropski direktivi o izboljšanju dostopnosti blaga in storitev za invalide iz leta 2019.
Pri zasnovi prvega dela projekta je NSIOS kot zunanji izvajalec pomagala Založba Beletrina, ki je v drugem delu projekta prevzela ključno vlogo informiranja ponudnikov in uporabnikov ter načrtovano prenovo spletne strani.
Po drugi strani naj bil preveč rigiden tudi pravilnik, ki je določal, kdo so lahko upravičeni imetniki kartice.
Trenutno je po podatkih Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti skupno število imetnikov kartice okoli 16.000, od tega 8.000 moških in 7700 žensk. Na upravno enoto Ljubljana je bilo od julija 2017, ko je bil sprejet Pravilnik o EU kartici ugodnosti za invalide, do danes vloženih 2235 vlog za izdelavo omenjenih kartic. Mojca Vaupotič tako majhen odziv pripisuje slabi promociji projekta.
Poleg izboljšanja promocije v občilih in na socialnih omrežjih, ki jo v drugem delu projekta izvaja Kreativna baza - zavod za razvoj in promocijo kulture, je še posebej aktualno ažuriranje baze ponudnikov ter izobraževanje ponudnikov in uporabnikov.
Mnogo zasebnih ponudnikov namreč še vedno ne razume, da so lahko tvorci sprememb na področju dostopnosti do objektov in storitev, medtem ko mnogo javnih ponudnikov ne izpolnjuje zakonske obveze Zakona o izenačevanju možnosti invalidov o nujni dostopnosti objektov. Malovrh izpostavi nekatere zadržke in strahove ponudnikov.
Fizično in komunikacijsko dostopnost objektov v okviru projekta preverja Urbanistični inštitut Slovenije, ki tudi sicer izvaja preverbo dostopnosti javnih objektov invalidom. Metodologijo preverjanja dostopnosti pojasni Nina Goršič, arhitektka in strokovnjakinja za dostopnost grajenega in komunikacijskega okolja za osebe z oviranostmi z Urbanističnega inštituta Slovenije.
Do zaključka projekta decembra letos želi NSIOS pridobiti 750 novih ponudnikov. Urbanistični inštitut bo izmed novih ponudnikov izbral določeno število za preverjanje dostopnosti. Pri ocenjevanju pa bodo sodelovali tudi invalidi sami. Ponudniki se namreč lahko o gradbenih in komunikacijskih omejitvah svojih objektov največ naučijo skozi izkušnje oseb z oviranostmi, meni Goršič.
Še en problem pa predstavlja lokaliziranost ponudnikov. Največ jih je še vedno v urbanih okoljih, manjši kraji so slabše zastopani.
S tem se strinja tudi uporabnica kartice, Tatjana Strmčnik, invalidska upokojenka iz Raven na Koroškem, ki predstavi svoje izkušnje z uporabo kartice.
Svoje izkušnje mobilnosti v tujini predstavi Mojca Škrbec iz Društva študentov invalidov Slovenije.
Katere storitve imetniki kartice največ koristijo?
Projekt Evropske kartica ugodnosti za invalide se počasi izteka, a Mojca Vaupotič meni, da bi se vsekakor moral nadaljevati. Ujetost v rigidno strukturo projektnega financiranja namreč tovrstnim projektom, ki želijo imeti daljnoročne družbene učinke, prej škodi kot koristi.
Sodniki uspeha evropske invalidske kartice pri zagotavljanju enakopravne dostopnosti do objektov in storitev pa bodo navsezadnje prav njeni imetniki: invalidi in osebe z oviranostmi. Njihovim mnenjem in izkušnjam tako prepuščamo zaključek te oddaje. Kaj vse bi se še moralo spremeniti, izboljšati, dopolniti, uskladiti?
Anton Smrdel, mentor za analizo spletne dostopnosti za uporabnike z okvarami vida prostovoljec na področju preverjanja spletne dostopnosti pri Beletrini, meni, da je treba predvsem izboljšati promocijo.
Polona Car, vodja posebnih socialnih programov na Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije in tudi sama imetnica kartice, pa meni, da je treba ponudnike izobraziti predvsem v razločevanju med različnimi tipi invalidnosti.
In kje lahko slednji najdete informacije o ugodnostih doma in v tujini? Saša Mlakar z Direktorata za invalide na Ministrstvu za delo, dom družino in socialne zadeve odgovarja.
Oddaja je nastala v okviru projekta Evropa na mojem pragu, ki ga sofinancira Evropska komisija.
Mnenja v oddaji ne odražajo mnenj Evropske komisije, slednja pa tudi ne odgovarja za uporabo podanih informacij v oddaji.
Več na www.europeinmybackyard.org, lanskoletna študija o uspešnosti pilotnega projekta pa tukaj.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj