Milijonarji? Ne, prekarci!
Maja letos je v Hollywoodu začel stavkati Ameriški ceh piscev. Prejšnji teden so se po štirih tednih neuspešnih pogajanj stavki pridružili še igralci. Skupna stavka igralcev in piscev je hollywoodsko produkcijo ustavila enako učinkovito kot koronavirusno zaprtje. Če ste zasledili vesti o stavki, ste jo po vsej verjetnosti takoj odpravili kot jamranje privilegiranih. Hollywood pač ne asociira na izkoriščani delavski razred. K vtisu, da se tu neupravičeno pritožujejo neki razvajeni milijonarji, je doprineslo tudi poročanje medijev o tem, kateri zvezdniki so se pridružili stavki, kdo jo je podprl in podobno. Kaj pa ima milijonar za stavkati! Ampak ta vtis je napačen, saj tu v resnici ne gre za stavko milijonarjev. Rumeni mediji z osredotočanjem na najslavnejše igralce in igralke ter na njihovo življenje v luksuzu ustvarjajo izkrivljeno podobo igralskega poklica, ki ga večina igralcev živi drugače. Obstaja tudi nasproten stereotip, in sicer o igralki – večinoma gre za ženski stereotip – ki bi rada uspela v Hollywoodu, toda dobiva le manjše vloge, po možnosti samo v reklamah, in denar za preživetje dobi od prav nič glamurozne strežbe slinastim pijancem v baru. Ta karikatura je precej bližje realnosti kot vtis, ki ga dobimo ob gledanju podelitve oskarjev.
Ameriškemu cehu piscev, ki ima okrog enajst tisoč članov, se je pridružil sindikat igralcev SAG-AFTRA, ki ima 160 tisoč članov. Seveda niso vsi zvezdniki. Te lahko naštevamo na prste, ne štejemo jih v deset ali celo sto tisočih. Kakšen je torej finančni položaj povprečnega igralca ali pisca iz te množice? Presenetljivo slab. Povprečna plača igralcev v Kaliforniji je po podatkih Ameriškega statističnega urada za delo 24 evrov na uro bruto. Ljudje s tako plačo v ameriških razmerah nimajo velike kupne moči, poleg tega povprečje nedvomno zelo dvigajo velika imena. Boljši občutek o finančnem stanju tistih, ki opravljajo romantizirano delo v še bolj romantiziranem Hollywoodu, nam daje naslednji podatek. Minimalni letni zaslužek, ki je potreben za to, da lahko igralec sindikata SAG-AFTRA dobi zdravstveno zavarovanje, znaša okrog 24 tisoč evrov. Tako plačo ima manj kot petina igralcev sindikata. Povprečna letna plača v Združenih državah je vsaj dvakrat višja. In tudi če igralec eno leto doseže ta znesek, ne ve, ali ga bo v prihodnje še.
Težave, s katerimi se soočajo pisci in igralci, so si podobne in lahko o njih govorimo hkrati. Prva so pravkar omenjene nizke plače in honorarji, če nisi veliko ime in ni tvoja pojavitev na ekranu sama po sebi prinašalka denarja. Milijonska plačila dobiva Johnny Depp, kdo drug za snemanje filma dobi okrog 3000 evrov. Naslednja težava zadeva avtorske pravice. Tako igralci kot pisci dobivajo, ali bolje rečeno, so dobivali, delež od avtorskih pravic za film ali nadaljevanko za vsako predvajanje na televiziji. Ker je igralsko in pisateljsko delo projektno, med filmskimi in televizijskimi produkcijami, za katere so najeti, nastane časovna vrzel, preden igralec ali pisec dobi novo delo. Koliko časa to traja, je nepredvidljivo. Izplačila iz avtorskih pravic omogočajo preživetje v teh vmesnih obdobjih. Ta izplačila so že itak popolnoma nepredvidljiva in neredna, saj so odvisna od ponovnih predvajanj na televiziji. Občasno lahko igralec ali pisec prejme lepo vsoto, včasih ne dobi čisto ničesar. Negotovost se je zdaj odpravila z vzponom pretočnih platform, kot je Netflix, in sicer tako, da razen šefov nihče ne dobi ničesar. Stare kolektivne pogodbe s studiji so napisali za televizijo. Šefi so zdaj dobili priložnost, da drugače, in sicer v korist studijev, izračunajo izplačila od avtorskih pravic za predvajanja na pretočnih platformah. Za predvajanja preko teh platform igralcem in piscem plačujejo manj kot za televizijo, po možnosti nič. Eden od stavkajočih igralcev je za neprofitni medij More Perfect Union povedal, da za relativno dobro gledano nadaljevanko na Netflixu ni dobil ničesar, druga je pojasnila, da od enajstih posnetih sezon nadaljevanke ni dobila dovolj za zavarovanje in da je njena prijateljica igralka za nastop v nadaljevanki dobila samo nekaj več kot 400 evrov. Razlog za zmanjšanje zaslužkov igralcev in piscev po vzponu Netflixa seveda ni pomanjkanje denarja. Direktor Disneyja Bob Iger, na primer, bo letos skupaj z bonusi in nagradami dobil 24 milijonov evrov. Direktorji studijev so izkoristili priložnost, da spremenijo sistem plačevanja zaposlenim. Gledanost filmov in serij je na pretočnih platformah celo večja kot na televiziji, toda tisti, ki so opravili vso ustvarjalno delo, niso udeleženi pri zaslužkih, ki jih prinašajo nove platforme. Preživetje je tako nemogoče, če nimajo ob igranju ali pisanju še druge zaposlitve. Z njo podpirajo svoj hobi, s katerim polnijo žepe lastnikom in direktorjem studijev, razlagajo stavkajoči.
Direktorji nimajo nobenega namena popustiti stavkajočim, temveč tekmujejo, katera stran bo zdržala dlje. Neimenovani direktor enega od studijev je za portal Deadline Hollywood povedal, da nameravajo čakati, dokler ne začnejo stavkajoči izgubljati stanovanj in hiš. To si brez dvoma misli vsak šef ob vsaki stavki, ni pa pogosto, da to na glas prizna. Direktor Disneyja Bob Iger je zahteve piscev označil za nerealistične, je pa hkrati povedal, da so dosegli dogovor z režiserji. Pričakovanja te mnogo bolj privilegirane skupine so realistična, pričakovanja podplačanih pa ne. Seveda je to, za kako realistične ima direktor pričakovanja zaposlenih, odvisno od njihove moči, ne od zmožnosti podjetja. Ta razlika v obravnavi je torej še en znak depriviligiranega položaja nezvezdniških piscev in igralcev.
Podoba Hollywooda kot kraja slave, bogastva in luksuza se s to stavko razblinja. Tudi bojda prestižni poklici se pridružujejo prekariatu. Položaj hollywoodskih piscev in igralcev niti ni tako zelo drugačen od položaja drugih delavcev v kulturni industriji. Ima pa hollywoodski prekariat še vedno en privilegij, ki ga drugi nimajo. Zvezdniška podpora, kombinirana s slovesom ameriške filmske industrije, jim je zagotovila pozornost, ki je drugi niso deležni. In ne samo pozornost domačih medijev, ampak tudi mednarodno pozornost. Jasno, globalno gledano obstajajo neprimerno bolj izkoriščani in brezpravni delavci, ki bi si zaslužili več pozornosti. Toda primer hollywoodskih delavcev ima svoj pomen, ki ga še niso vsi dojeli. Niti delo, ki ima v družbi prestiž, ne garantira več preživetja, kaj šele luksuza.
Vir fotografije: ufcw770, Creative Commons
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj