Nič več mavričnih koruznikov

Mnenje, kolumna ali komentar
6. 6. 2023 - 16.00

Pogovor o odločitvi ustavnega sodišča o dovoljevanju porok in posvojitev za istospolne pare
 / 13. 7. 2022
Mineva slabo leto dni od odločitve ustavnega sodišča, da prepoved porok in posvajanja otrok za istospolne pare ni v skladu z ustavo. Sodišče je v dveh ločenih sodbah odločilo, da je zakonska ureditev, ki določa, da lahko zakonsko zvezo skleneta le dve osebi različnih spolov ter da istospolni pari, ki živijo v formalni partnerski zvezi, ne morejo skupaj posvojiti otrok, v neskladju z ustavo. Ureditev je namreč po presoji ustavnega sodišča v neskladju z ustavno prepovedjo diskriminacije. Tako naj bi Slovenija, vsaj v pravnih okvirih, izenačila pravice istospolnih parov z raznospolnimi in s tem povečala obseg pravic LGBT+ skupnosti. 

Življenjske skupnosti istospolnih parov so bile sicer prvič pravno urejene in s tem priznane z Zakonom o partnerski zvezi, ki ga je sprejela prva vlada Janeza Janše leta 2006. Čeprav gre za zakon, ki povečuje pravice pripadnikov LGBT+ skupnosti, je Janševa vlada zakon sprejela kot najmanjše zlo ter si z njim kupila mir pred zagovorniki istospolnih partnerskih razmerij. Registrirano partnerstvo je ostalo pravna oblika priznanja istospolnih parov vse do danes. Z izjemo pravice do posvojitve otrok in umetne oploditve za lezbične pare sta bili izvenzakonski zvezi raznospolnih in istospolnih parov izenačeni. 

Ponovne razprave o družinskem zakoniku in pravicah LGBT+
 / 31. 5. 2022
Ustavno sodišče je ob odločitvi, ki istospolnim parom podeljuje pravico do poroke, parlamentu naložilo, naj diskriminacijo odpravi v prihodnjih šestih mesecih, kar naj bi koalicijska večina storila s sprejetjem novele Družinskega zakonika. Delo je tako v veliki meri prevzelo ministrstvo za delo, ki ga vodi koordinator Levice Luka Mesec. Ob odločitvi ustavnega sodišča je dejal, citiramo:

»V tednu ali dveh bomo pripravili zakonodajni predlog za odpravo neustavnosti ureditve, ki istospolnim partnerjem ne omogoča poroke in posvojitve otrok. To nam nalaga ustavno sodišče in to bomo naredili z največjim veseljem.«

S sprejetjem novele se je zdelo, da je Levici uspelo izpeljati eno svojih osrednjih zavzemanj. Mesec je dejal, da si za izenačenje pravic istospolnih in raznospolnih zvez prizadevajo že zadnjih osem let. 

A zatakne se pri dejstvu, da Meščevo ministrstvo ni uredilo celotne palete zakonskih ureditev, ki bi izenačile pravice pripadnikov LGBT+ manjšine s heteroseksualno večino. Istospolni pari, ki so v registrirane partnerske zveze kot edini način priznanja skupnega življenja dveh oseb istega spola vstopili pred uveljavitvijo novele Družinskega zakonika, so začeli po pošti prejemati obvestila upravnih enot. V njih so bili pozvani, da morajo do konca julija pred matičarja in s tem preoblikovati do sedaj veljavne registrirane partnerske zveze v zakonske. V primeru, da par tega ne bo opravil, prej priznana partnerska zveza ne bo več pravno priznana. To je rezultat prenehanja veljavnosti Zakona o partnerski zvezi, kar se bo zgodilo s koncem julija. 

Istospolni pari tako ne bodo več imeli možnosti izvenzakonske skupnosti in zakonske zveze, kot to velja za raznospolne. Pari so sicer v registrirano partnerstvo vstopili, ker niso mogli vstopiti v zakonsko zvezo, a to ni nujno edini razlog. Heteroseksualni del slovenske populacije, ki naj bi predstavljal njeno večino in je tako ali drugače nosilec vsesplošno sprejete heteronormativnosti, se vedno redkeje odloča za vstop v zakonske zveze. Če je pred nekaj desetletji koruzništvo veljalo za redko, a ne nujno stigmatizirano, danes postaja vse pogostejša praksa. Do tega so pripeljale materialne okoliščine mladih. Širitev urbanega okolja je pomenila počasen odmik od krščanskih vrednot in z njim povezanih institucij. K temu je gotovo prispevalo dejstva, da so ženske začele vstopati v javno sfero in se osvobajati okov neplačanega gospodinjskega dela. Kljub še vedno zakoreninjenim razlikam med spoloma ženske niso bile več ekonomsko odvisne od svojih mož. Z razpadom ideologije, ki je vnašala institut poroke v naša vsakdanja življenja, so mladi pari o poroki, ali bolje rečeno o nasprotovanju poroki začeli razmišljati predvsem s praktičnega vidika. Prekariziranost mladih in z njo povezana negotovost finančnega stanja spreminjata materialne pogoje, v katerih je moč ustvariti tako imenovano tradicionalno družino, poroke pa mladi ne vidijo kot osnove za ustvarjanje skupnega življenja in družine. Podobno velja za osebe, ki vstopajo v istospolno partnerske odnose. 

Kljub temu da je sodišče parlamentu naložilo, naj istospolne zveze uredi z enotnim zakonom, kot to velja za raznospolne, na Meščevem ministrstvu tega niso pripravili. Istospolne zveze tako še vedno ureja deloma Zakon o partnerski zvezi in deloma Družinski zakonik. Tisti, ki se na matični urad ne bodo podali do konca julija, bodo izbrisani iz registrov, saj registrirana partnerska skupnost ne bo več obstajala. 

S tem je Levica ponovno pokazala, da pri noveli Družinskega zakonika v resnici ni šlo za izpolnjevanje strankinega programa, ampak rokohitrsko izpolnjevanje sodbe ustavnega sodišča. Kljub temu da se Levica prikazuje kot glavna stranka v boju za pravice istospolnih parov, se v tem, da ministrstvo ni šlo v celovito zakonsko ureditev, kaže strankina odtujenost od manjšin, ki naj bi jih tako zvesto zastopala. Namesto splošne ureditve istospolnih zvez je pograbila idejo o pravici do poroke, ki je v svojem bistvu patriarhalen institut, in jo predstavila kot zmago za LGBT+ skupnost v heteronormativnem svetu. S tem, ko je poroko, katere narava je vezana na rigidno binarnost in specifično moškodominirano razmerje moči, predstavila ne le kot normo, temveč neke vrste dosežek, je stranka pokazala popolno pasivnost pri reševanju problemov. S tem, ko ministrstvo ni uredilo zakonske opredelitve istospolnih zvez z enim zakonom, je manjšino LGBT+ ponovno potisnilo v sfero drugega, heteroseksualnemu drugačnega. S tem dejanjem je osebam v istospolnih zvezah oziroma tistim osebam, ki bodo vanje vstopale, dalo vedeti, da so dobile, kar so želele, in naj ne prosijo več za izboljšanje položaja.

Poroka je pravica, ki bi jo morale imeti tako istospolno usmerjene kot raznospolno usmerjene osebe, nikakor pa ne bi smela biti dolžnost ali edini način za pravno priznavanje zvez ter posledično za uveljavljanje pravic, izhajajočih iz pravnega statusa zveze. 
 

Vir slike: Instagram - Asta Večko

Aktualno-politične oznake: 

facebook twitter rss

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Stara, arhivska, spletna stran.
randomness