Alžirsko irski OFF

Alžirski predsednik Abdelaziz Bouteflika napovedal, da ne bo kandidiral za še en predsedniški mandat, hkrati pa bodo predsedniške volitve prestavljene. Pred volitvami bo tako potekala nacionalna konferenca, ki bo sprejela predlog za reformo ustave. Kandidatura Bouteflike, ki se zaradi kapi že pet let ne pojavlja v javnosti, za peti predsedniški mandat je sprožila množične proteste. Pritisk na predsednika se je še okrepil v zadnjih dneh, potem ko se je včeraj začela splošna stavka, več kot tisoč sodnikov pa je napovedalo, da ne bodo nadzorovali volitev, če bo Bouteflika kandidat. Še pred tem je načelnik generalštaba Gaed Salah povedal, da imajo vojska in ljudstvo skupno vizijo za prihodnost, kar je nakazalo, da vojska ne bo podprla predsednika. Več o dogajanju v Alžiriji lahko slišite v OFFsajdu ob petih.

Britanska premierka Theresa May je po sestanku s predsednikom evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem povedala, da je dosegla pravno zavezujoča zagotovila glede reševanja vprašanja irske meje, ki je glavni kamen spotike v pogajanjih o izstopu Združenega kraljestva iz Evropske unije. Juncker je sicer povedal, da na novo izpogajani dokumenti zgolj dopolnjujejo dogovor o brexitu in ne predstavljajo ponovnega odprtja pogajanj. Ta niso nikoli razrešila vprašanja meje med Severno Irsko in Republiko Irsko. Med njima bi morala po brexitu nastati meddržavna meja, čemur z evropsko podporo ostro nasprotujejo v Dublinu, predstavlja pa tudi kršitev Velikonočnega mirovnega sporazuma, s katerim se je končal konflikt na Severnem Irskem. Po sporazumu o brexitu bo meja ostala odprta, dokler ne bo sklenjen nov prostotrgovinski sporazum med Združenim kraljestvom in Evropsko unijo. May in Juncker sta sklenila tri dopolnila sporazumu o brexitu. Prvi je tako imenovani skupni pravni instrument, ki bo Združenemu kraljestvu omogočil tožiti Evropsko unijo, če bi ta poskušala začasno rešitev za Irsko uveljavljati za neomejen čas. V skupni izjavi se obe strani zavezujeta, da bosta do konca leta 2020 prejeli sporazum, ki bo razrešil tako trgovinske odnose kot tudi vprašanje irske meje. London bo poleg tega razglasil enostransko izjavo o vzpostavitvi meje, če pogajanja o sporazumu propadejo.

Raziskava dogodkov 23. februarja na meji med Kolumbijo in Venezuelo, ki jo je opravil časnik New York Times, je pokazala, da so tovornjake s humanitarno pomočjo zažgali protivladni protestniki in ne venezuelske varnostne službe, kot so takrat trdile Združene države Amerike in Kolumbija. Kolumbijska vlada je medijskim agencijam posredovala posnetke varnostnih kamer, a ti so vključevali zgolj spopad med venezuelsko policijo pred požarom in požar, ko je že zajel vse tovornjake. Med posredovanim gradivom je manjkalo 13 minut posnetkov, ki pa kažejo, da so protivladni protestniki metali molotovke, goreča krpa iz ene izmed teh molotovk je najverjetneje povzročila požar. Ameriško zunanje ministrstvo poročanja ni komentiralo, so pa spremenili uradno izjavo o dogodku in sedaj venezuelski vladi pripisujejo zgolj objektivno odgovornost za požar.

Iranski predsednik Hasan Rouhani in iraški premier Adil Abdul-Mahdi sta podpisala pet dogovorov o gospodarskem sodelovanju med obema državama, med drugim o gradnji železniške povezave in o olajšanju pogojev za pridobitev viz. Rouhani je prvi iranski predsednik, ki je obiskal Iran od leta 1980, ko se je začela osemletna iransko-iraška vojna.  

Francoska narodna skupščina je potrdila ustanovitev skupnega francosko-nemškega predstavniškega telesa, ki ga je predvidela pogodba, ki sta jo januarja v Aachnu podpisala francoski predsednik Emmanuel Macron in nemška kanclerka Angela Merkel. Skupščina, ki bo imela sto članov, po polovico iz francoskega in nemškega parlamenta, se bo prvič sestala 25. marca v Parizu in bo imela možnost sprejetja nezavezujočih resolucij. Odobritvi ustanovitve skupne skupščine je najbolj nasprotovala stranka Levica, ki jo vodi bivši predsedniški kandidat Jean-Luc Melenchon.

Pogajalci iz Evropske komisije, Evropskega parlamenta in držav članic so se dogovorili o novi direktivi za zaščito žvižgačev. Pravna vprašanja glede zaščite ali pregona žvižgačev so trenutno v pristojnosti posameznih držav, z novo direktivo pa se bo vzpostavil tristopenjski poenoten pravni sistem. Nova direktiva ne bo ščitila le tistih žvižgačev, ki informacije o nepravilnostih posredujejo medijem, ampak tudi tiste, ki se obrnejo na državne organe pregona ali se obrnejo na nadzorne organe znotraj organizacije, kjer delajo. Zaščita tistih, ki se obrnejo na medije, pa je pogojena s tem, da je izražen jasen javni interes ali da se pristojni organi pred tem niso odzvali na njihova opozorila.

Kandidat za novega okoljskega ministra je na predlog stranke SMC državni sekretar na tem ministrstvu Simon Zajc. Kot je povedal predsednik SMC in zunanji minister Miro Cerar, bo Zajc nadaljeval delo, ki ga je zastavil njegov predhodnik Jure Leben, ki je odstopil zaradi afere z maketo o drugem tiru. Leben je po mnenju Cerarja delal odlično, a je bil deležen medijskega pogroma. Cerar je še povedal, da bo Zajc tisti, ki bo najbolje vodil Lebnovo štafeto naprej, saj ga je na mesto državnega sekretarja izbral prav Leben.

V koaliciji izbiri Zajca ne nasprotujejo. Premier Marjan Šarec je povedal, da s predlogom soglaša in ob tem, da upa, da bo Državni zbor o imenovanju Zajca odločal skupaj z imenovanjem ministra za zdravje Aleša Šabedra. Glavna tema vrha koalicije na Brdu pri Kranju je sicer dogovor z zunanjo partnerico stranko Levica. Sporazum so parafirali že pred glasovanjem o rebalansu proračuna, potrditi pa ga morajo še nekateri organi koalicijskih strank. Najbolj se zatika pri SMC-ju, ki želi dodatna zagotovila glede ukrepov vlade o javnofinančni vzdržnosti ukrepov, ki jih predvideva sporazum, in SD-ju, ki želi sporazum dopolniti, a so glede podrobnosti skopi. Koordinator Levice Luka Mesec je povedal, da pričakuje, da bo sporazum podpisan čim prej, saj bo drugače zmanjkalo časa za izvedbo projektov, opredeljenih v sporazumu.