Avdijivkin OFF
Zunanji ministri Evropske unije so se v Münchnu strinjali, da bodo vzpostavili pomorsko misijo v Rdečem morju, namenjeno zaščiti ladij pred napadi Hutijev. Štab misije bo v Grčiji, nemška fregata Hessen, ki bo del misije, pa je proti vzhodnemu Mediteranu odplula že pred desetimi dnevi. V okviru misije v Rdeče morje pošiljajo tri bojne ladje in sistem zračne obrambe, katerih namen bo v prvi vrsti odvračanje napadov, v skrajnih primerih pa tudi obramba transportnih poti. Misija bo ločena od ameriško-britanske operacije, v sklopu katere zahodni imperialisti tudi bombardirajo Jemen. Gverilci Ansar Alaha, znani kot Hutiji, napadajo ladje, povezane z Izraelom. Kot pravijo, bodo to počeli, dokler Izrael ne ustavi genocida v Gazi. Včeraj so z raketami zadeli tovorno ladjo Rubymar, katere posadka se je morala z ladje evakuirati. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je sporočila, da bo misija skupaj z mednarodnimi partnerji zagotovila svobodno plovbo v Rdečem morju. Naznanila je tudi, da se bo potegovala za mesto vodilne kandidatke konservativne Evropske ljudske stranke na junijskih evropskih volitvah.
Bolnišnica Naser v Khan Junisu ne deluje več. To je posledica izraelskega obleganja in nazadnje vdora v bolnišnico, od koder skušajo evakuirati še več kot 100 pacientov. Izraelska vojska je v Gazi pobila približno 29 tisoč ljudi, strelja tudi na tiste, ki poskušajo priti do hrane na tovornjakih za humanitarno pomoč. Po izjavi brazilskega predsednika Lule da Silve, ki je genocid v Gazi primerjal s holokavstom, ga je izraelski zunanji minister Izrael Kac označil za persono non grato v Izraelu. Brazilskega veleposlanika v Izraelu so zaradi izjav poklicali na zagovor. Brazilija je tudi uradno podprla tožbo Južne Afrike proti Izraelu na meddržavnem sodišču v Haagu.
Norveško zunanje ministrstvo je sporočilo, da so se izraelske in palestinske oblasti dogovorile o norveškem posredovanju zadržanih palestinskih davkov. Izraelska vlada na Zahodnem bregu pobira davke namesto palestinske oblasti pod vodstvom stranke Fatah. A po sedmem oktobru izraelsko finančno ministrstvo palestinskim okupacijskim oblastem pobranih davkov ne vrača. Zdaj bodo denar namesto Izraelcev zadrževali Norvežani, še vedno pa bo izplačilo odvisno od privolitve izraelskih oblasti. V norveški vladi menijo, da bodo z vzpostavitvijo financiranja preprečili kolaps palestinske oblasti, ki na območju Zahodnega brega upravlja osnovne sisteme, kot sta zdravstvo in šolstvo. Upajo tudi, da bodo tako v očeh Palestincev legitimirali palestinsko oblast. Delež denarja, ki bi moral v Gazo – približno 70 milijonov evrov – bodo Norvežani zadržali v vsakem primeru.
Ruska vojska je prevzela nadzor nad mestom Avdijivka v ukrajinski regiji Doneck, kjer deluje največja tovarna predelanega premoga oziroma koksa v Ukrajini. Ukrajinske sile so se v soboto uradno umaknile iz mesta, a se po trditvah ruskega ministrstva za obrambo še srečujejo z majhnimi žepi odpora. Bitka za mesto se je bíla od samega začetka vojne pred dvema letoma, intenzivno bojevanje pa se je začelo oktobra lani. V tem času sta po ocenah ukrajinskih oblasti obe strani izgubili po več 10 tisoč vojakov, kar je primerljivo z bitko za Bahmut, eno največjih v rusko-ukrajinski vojni. Ukrajinske oblasti so odprle preiskavo po obtožbah, da so ruski vojaki usmrtili več ukrajinskih vojnih ujetnikov. Rusija se na obtožbe še ni odzvala. Zavzetje Avdijivke je po trditvah Kremlja velika moralna zmaga za Rusijo, kjer bodo čez mesec dni potekale predsedniške volitve.
Ustanovno sejo beograjskega mestnega sveta so zaradi nesklepčnosti prestavili na 1. marec. Člani Srbske napredne stranke in Socialistične stranke Srbije se seje namreč niso udeležili, saj stranki nimata večine v beograjskem svetu, v katerem je pred volitvami vladal Aleksandar Šapić, sluga predsednika države Aleksandra Vučića. Mestni svet se mora konstituirati do 3. marca, v nasprotnem primeru sledijo nove volitve. K ponovitvi volitev tako ali tako poziva opozicija na čelu s Srbijo proti nasilju, saj so v Beograd na volitve aparati vladajoče stranke pripeljali 40 tisoč volivcev iz drugih delov Srbije in Republike Srbske.
Predčasne volitve zahtevajo tudi na Hrvaškem. Protest je v soboto organiziralo 13 opozicijskih strank s Socialdemokratsko stranko in Možemo na čelu, udeležilo pa se ga je okoli 7000 ljudi. Vladi Andreja Plenkovića so očitali predvsem korupcijo in onemogočanje novinarskega dela s spremembami kazenskega zakonika. Redne parlamentarne volitve bodo na Hrvaškem sicer septembra.
Na sojenju v New Yorku so nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa spoznali za krivega prirejanja premoženja, zaradi česar mora plačati skoraj 330 milijonov evrov kazni in obresti. Sodba zadeva njega, njegova dva najstarejša sinova, podjetje The Trump Organization in vodstvo podjetja. Sodišče je kot kazen uvedlo tudi nadzor podjetja in omejitev njegovega poslovanja. Kot je ugotovilo sodišče, je Trump z vodstvom podjetja redno precenjeval premoženje organizacije za namene lažjega pridobivanja posojil in investitorjev. Trump je že napovedal, da se bo na sodbo pritožil, in jo označil za vmešavanje v volitve ter zlorabo oblasti proti političnim nasprotnikom. Trump je vodilni kandidat republikancev za jesenske predsedniške volitve, za nominacijo pa se poteguje še nekdanja guvernerka Južne Karoline Nikki Haley.
Operaterji klicnega centra številke 112 so pričeli stavko. Zaradi stavke center za klic v sili ni prenehal delovati, ustavili so le nenujne administrativne postopke. Stavka sicer poteka v vseh 13 regijskih centrih in osrednjem centru. V skladu z zakonom o naravnih nesrečah imajo namreč operaterji zelo okrnjeno pravico do stavke. Ovira jih tudi sklep generalnega direktorja civilne zaščite Leona Behina o minimalnem delovnem procesu. Stavkajoči, ki jih vodi sindikat ministrstva za obrambo, zahtevajo predvsem zvišanje plač, ki so med nižjimi v državni upravi. Več o zahtevah operaterjev pove predsednik sindikata ministrstva za obrambo Marjan Lah.
Vladna stran je že pred začetkom stavke zaposlenim predlagala dogovor, a v sindikatu menijo, da je nekonsistenten in nerealen. Pogajanja se bodo nadaljevala v sredo, vladna stran pa vztraja pri ureditvi problema plač v okviru celotnega javnega sektorja.
Državni zbor je z 71 glasovi za in nobenim proti poslanca Levice Miho Kordiša razrešil z mesta predsednika odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide. Namesto njega bo funkcijo prevzel Milan Jakopovič. Prav tako so ga v petek zvečer razrešili z mesta namestnika člana v parlamentarni preiskovalni komisiji o sumih nedopustnega političnega vmešavanja v delo policije, kjer ga zamenjuje Matej Tašner Vatovec. Kordiš ostaja poslanec Levice. Štirje člani poslanske skupine z Vatovcem na čelu so Kordiša obtožili zlorabe položaja, zavajanj, pritiskov, groženj in izsiljevanja v poslanski skupini, zato zahtevajo njegov odstop z vseh uradnih položajev. Kordiš meni, da ga preganjajo zato, ker se ga želijo znebiti zaradi njegovih socialističnih stališč.
Vir slike: Wikimedia Commons
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj